Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kulturna politika

11.05.2020


Na seji Odbora za kulturo potrdili tudi opozicijski predlog o izvrševanju zakona o kulturnem evru.

Prejšnji teden je bilo na področju kulturne politike pestro. V sredo so na pobudo Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, sklicali novinarsko konferenco in predstavili skupno pismo z geslom Ostanimo v družbi najboljših! Naslovljeno je na kulturnega ministra Vaska Simonitija in vlado Republike Slovenije, podpisali pa so ga v več kot 40 krovnih organizacijah s področja kulture. Opozorili so, da vodilne evropske države za financiranje kulture v obdobju koronakrize že namenjajo dodatna sredstva ali jih še bodo.

Pestro je bilo tudi v državnem zboru. Na pobudo poslanske skupine Levica so sklicali nujno sejo Odbora za kulturo in na njej pozvali poslance, kot so zapisali, proti rezom v kulturni proračun pod krinko ukrepov za omilitev posledic epidemije covid-19. Poslanci so se seznanili s stanjem razpisov na področju knjige in filma. Svoje poglede je predstavil tudi kulturni minister Vasko Simoniti.

Kot so v skupnem pismu zapisali predstavniki in predstavnice kulturnikov, so političnim odločevalcem sporočili, da je kultura za družbo velikega pomena, kar se je izkazalo tudi med krizo; da ima spodbudne ekonomske učinke in da zaradi vsega pozitivnega, kar prinaša, rezi v proračun za kulturo niso sprejemljivi. Skupno pismo je prebrala igralka Nina Ivanišin, prejemnica letošnje nagrade Prešernovega sklada:

 Na preizkušnji so vsi družbeni podsistemi. A hkrati je kriza priložnost, da se v prihodnost zavihtimo s premišljenimi in odločnimi potezami, tudi na področju kulture. Številne evropske države, tudi naše sosede, po katerih se radi zgledujemo, so že napovedale poteze, ki jasno kažejo, da razumejo kulturo kot ključen gradnik sedanjosti in prihodnost. Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Estonija, Češka, Norveška in druge države so za blažitev posledic epidemije že napovedale velike dodatne investicije v kulturo. Tako enotno umeščanje kulture v strategije soočanja s krizo ni naključje. Kultura pozitivno učinkuje na vse elemente sodobne družbe.

Ekonomsko gledano kultura beleži enega najvišjih multiplikativnih učinkov, saj se vloženi evro v kulturo večkratno pomnoži in se ta sredstva v gospodarstvo vračajo. Kultura ima pozitivne psihosocialne efekte, česar ne potrjujejo zgolj številne raziskave, pač pa to jasno potrjuje trenutna situacija, ko si ne predstavljamo socialnega distanciranja brez neizmernega povečanja porabe kulturnih dobrin. Vsak dan krize Slovenci prosti čas preživljamo ob knjigah, filmih, glasbi in drugih umetnostih. Izredno povečanje obiska beležijo tudi v virtualnih muzejih, knjižnicah, knjigarnah in drugih spletnih vozliščih kulture. Kultura nam v teh trenutkih daje smisel.

Kot opozarjajo podpisniki pisma, Slovenija s strateškimi investicijami v kulturni sektor že zamuja. Proračun ministrstva za kulturo je bil še leta 2009 vreden 214 milijonov evrov, zaradi zategovanja pasu pa je med finančno krizo izgubljal veliko več od večine drugih ministrstev in je tudi danes še daleč od ravni pred tedanjo krizo. Podpisnike pisma skrbijo nekatere napovedi, da se bo vlaganje v kulturo zmanjševalo. Uroš Korenčan, Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, ob tem pojasnjuje specifične izzive uprizoritvene umetnosti in poudarja nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture:

Gledališka sezona 19/20 je bila sredi marca prekinjena v najbolj vitalnem delu. Izgubili smo produkcijsko najbolj ustvarjalne mesece; v večini gledališč se je prekinil študij več predstav hkrati. Spomladi gledališča pripravljamo produkcije, s katerimi osvajamo publiko v jeseni. Hkrati so trije pomladni meseci izrazito pomembni tudi za ustvarjanje lastnih prihodkov. Po tradicionalno sušnem januarju so gledališke dvorane polne publike; dodaten vir prihodkov v tem obdobju so gostovanja v Sloveniji in tujini. Statistično je največ evropskih festivalov s področja uprizoritvenih umetnosti v obdobju od aprila do konca junija. Glede na to, da smo zaradi epidemije izgubili štiri mesece aktualne sezone in da je močno vprašljiv glede ustvarjanja lastnih prihodkov tudi preostanek, ocenjujemo v gledališčih, da bo naša finančna realizacija prikrajšana za 30 odstotkov. Na odhodkovni strani to pomeni skoraj 50 odstotkov sredstev, ki so bila namenjena zunanjim sodelavcem, ne samo samozaposlenim na področju kulture; to so tudi plače v delu, ki ni sofinanciran iz javnih sredstev. Iz teh sredstev plačujemo tudi storitve vzdrževanja, najnujnejšo opremo; splošna ocena pa bi bila, da gre v večji meri za stroške plačila dela pogodbenim podjetjem, zasebnikom in samozaposlenim. Ogrožena je torej usoda posameznikov in poslovnih subjektov, ki posredno ali neposredno sodelujejo pretežno z gledališči. V gledališčih seveda prilagajamo naše letne načrte danemu položaju in jasno je, da bo tudi naša realizacija v letošnjem letu ustrezno manjša, s čimer bomo tudi zmanjšali stroške, čeprav to ne odpravi eksistenčne negotovosti segmenta naših zunanjih sodelavcev. Hkrati opozarjamo na nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture, katere skrbniki smo. V ta namen so nam v zadnjih letih ostajali zgolj lastni prihodki. Glede na to, da bomo morali prilagajati naše prostore protiepdemijskim protokolom, pa smo prepričani, da bomo v ta namen letos potrebovali še več denarja.

Odgovor na potrebo po vzdrževanju javne kulturne infrastrukture so iskali tudi na seji Odbora za kulturo. Poslanec Socialnih demokratov Samo Bevk je predlagal sklep, da ministrstvo za kulturo v okviru rebalansa državnega proračuna zagotovi sredstva za kulturni evro ter pripravi razpise in merila za  pravočasno izvajanje. Samo Bevk:

V Republiki Sloveniji smo brez zakona o kulturnem evru že od 31. 12. 2013; sedaj teče že sedmo leto, ko je slovenska kultura prikrajšana za sredstva iz naslova tega zakona. Zato mislim, da je nujno, da se začne zakon izvajati s prihodnjim letom, tako kot je v zakonu zapisano. Zakon je podprlo 77 poslank in poslancev+, pa tudi prej sem razumel ministra Simonitija, da se strinja s predlogom, ki sem ga podal.

Predlog sklepa o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi je bil – edini iz vrst opozicije – potrjen, in to soglasno. Potrdilo ga je 16 članov Odbora za kulturo brez glasu proti.

Sicer pa se je tudi razprava Odbora za kulturo osredotočila na kulturni proračun. Slišati je bilo, da si še ni opomogel od prejšnje krize in še ni dosegel nekdanjega deleža dveh odstotkov državnega proračuna iz obdobja prvega predkriznega ministrovanja Vaska Simonitija. Simoniti je na seji predstavil svoj pogled na vmesno obdobje in naprej:

Vsekakor sem tukaj zato, da bom delal za kulturo in skušal dobiti čim boljše pogoje, da bom kulturi pomagal. To mi je najmanjše breme; veliko breme pa mi je uskladiti med socialnimi korektivi in podpiranjem dejanske ustvarjalnosti. Čemu to pripisujem? Krivdo zadnjih osmih ali desetih let ne pripisujem posameznim ministrom. Trdim, da vsak minister pride z dobrim namenom; mislim, da ni ministra, ki bi delal proti kulturi, ima pa lahko drugačen zorni kot, odpre neke druge brazde, kot sem že večkrat rekel. Ampak da so menjali vsako leto in pol ali dve ministra, tako noben ni mogel zaorati in primerno izpeljati neki koncept. To je povzročilo neznanski razrast birokratiziranosti, medtem ko se izogibamo prepoznanju dobrih ustvarjalcev. V teh okvirih je treba preživeti in peljati to hišo v prid kulturni sceni od ljubiteljske do visoke. Zato si bom prizadeval z nemalo energije; kako bo uspelo, pa v tem trenutku ne morem obljubiti. Morate vedeti, da govorimo v časih, ko bi sam bolj težil k temu, da preprečimo, da bi šlo še na slabše, ne pa da zahtevamo v relativno težkih časih. Obljubljena je najmanj osem odstotna recesija v naši državi in tudi v Evropi. To so realne posledice. Torej ne morem obljubiti v tem času, da bom zagotovil več sredstev ali odprl nove projekte; predvsem se bom trudil, da ne bodo prizadete zadeve in da vsaj v letošnjem letu, ko smo dedič lanske podlage, kultura ne bo prizadeta ali pa vsaj v manjši meri.

Poslanci so se na seji seznanili s stanjem razpisov obeh javnih agencij za knjigo in film glede na marčevsko priporočilo ministrstva, naj agenciji zadržita izdajanje odločb in izvedbo novih razpisov do rebalansa državnega proračuna.

Kot je povedala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v intervjuju za Večer, so zato filmski projekti, tako predprodukcije in produkcije kot postprodukcije filmov, zastali. Na strani produkcijskih hiš so nastali dodatni nepredvideni stroški, pričakovati je tudi velik upad tujih vlaganj v večinsko slovenske filme.

Nataša Bučar še ocenjuje, da bo letos zaradi zastoja mednarodnih vlaganj v koprodukcije in preložitve razpisov nacionalnih skladov v produkcijah slovenskega filma manjkal vložek v višini dveh milijonov evrov. Prav tako je popolnoma zastalo področje reproduktivne kinematografije. Zaprti so kinematografi, odpovedani so festivali in drugi filmski dogodki, zastala je filmska distribucija, opozarja direktorica Filmskega centra. Na seji je predstavila tudi ustanovitev kriznih skladov za film in avdio-vizualna dela po vzoru evropskih držav, kot so Finska, Avstrija, Italija.

Direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida pa je navedla dve bojazni:

Gre namreč za bojazen pred tem, kaj bo prinesel rebalans in kdaj se bo zgodil. Če govorim z našega stališča, smo za letos glavne štiriletne programske razpise k sreči izpeljali in zanje sklenili pogodbe, kjer črpanje sredstev poteka nemoteno. Tukaj gre za približno 3 milijone od 3,83 milijonov evrov transfernih sredstev, ki naj bi jih letos razdelili. Ostaja še 830.000 evrov; morda se to komu v okvirih, v katerih se v parlamentu na splošno pogovarjate, ne zdi veliko. Za področje knjige je to ogromno denarja. Gre delno za razpise, ki so že izvedeni in so pred izdajo odločb. To so dvoletni razpisi za podporo knjigarnam, bralne kulture, literarnih prireditev, izdaje knjig, mednarodnega sodelovanja, posebne promocijske projekte in za projekt Rastem s knjigo. Skupaj gre za 101 vlogo, ki smo jih na vse te razpise prejeli, jih že zaključili, odločbe so pripravljene in čakajo na izdajo.

Kdaj bo rebalans in kolikšna sredstva bo prinesel kulturi, še ni znano, je na seji Odbora za kulturo omenil minister Simoniti. Toda po sredini seji Odbora za finance je že znano, da bodo poslanci državnemu zboru predlagali povečanje odhodkov državnega proračuna v letošnjem letu z 10,5 na 12,5 milijarde evrov zaradi izjemnih okoliščin, ki so povzročile ekonomsko in finančno krizo tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, kot je dejal finančni minister Andrej Šircelj. Poslanec Levice Luka Mesec v imenu predlagateljev seje:

 Tako kot govori minister za finance: treba je delati na anti ZUJF-u, na investicijah in pametno usmeriti denar k ljudem, ki bodo iz tega denarja lahko nekaj ustvarili. Tukaj se pogovarjamo o dveh panogah, kjer dela ogromno nadarjenih ljudi, do katerih je imela država zaenkrat zelo mačehovski odnos. To je naš današnji poziv. Dajmo tokrat narediti drugače. Proračun ima precej širok okvir, fiskalno pravilo letos ne velja in sredstva, ki jih potrebujemo niso visoka; za proračun je to na ravni statističnih napak, pogovarjamo se o 0,01 odstotka. Ni veliko omejitev z izjemo te, da se moramo kot parlament in kot politični odločevalci odločiti, da končno naredimo te korake.

Vlada že pripravlja tretji protikoronski paket, ki naj bi bil manj univerzalen kot prejšnja dva in bolj sektorsko naravnan. Tu je priložnost za posebne ukrepe, pobude ali krizne sklade. Poleg tretjega svežnja bo po napovedih vlade potrebna izhodna strategija. Ta načrt bo po sredinih besedah Širclja pokazal, v kolikšnem času naj bi se javne finance vrnile na stanje pred epidemijo; Šircelj ocenjuje, da bo potrebnih nekaj let. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun pa je sedanje razmere ponazoril z gašenjem požara, pri katerem se nihče ne vpraša, kolikšen bo račun za vodo, ki jo bodo porabili gasilci. Na koncu pa bo treba račun za vodo vendarle plačati, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije opozoril Kračun.

Če se vrnemo na Odbor za kulturo, je poslanska skupina Levice pripravila pet sklepov, odbor pa je vse zavrnil, medtem ko so sprejeli predloge SDS, in sicer, da odbor pozove kulturno ministrstvo, naj po odpravi omejitvenih ukrepov nadaljuje postopke za izvedbo razpisov. Hkrati odbor poziva ministrstvo, naj v tretji paket ukrepov vključi še tiste samostojne kulturne ustvarjalce, ki so izpadli iz dosedanjih dveh, ter da v skladu z možnostmi proračuna zagotovi kulturi ustrezen položaj za nemoteno delovanje in razvoj na vseh področjih.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Kulturna politika

11.05.2020


Na seji Odbora za kulturo potrdili tudi opozicijski predlog o izvrševanju zakona o kulturnem evru.

Prejšnji teden je bilo na področju kulturne politike pestro. V sredo so na pobudo Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, sklicali novinarsko konferenco in predstavili skupno pismo z geslom Ostanimo v družbi najboljših! Naslovljeno je na kulturnega ministra Vaska Simonitija in vlado Republike Slovenije, podpisali pa so ga v več kot 40 krovnih organizacijah s področja kulture. Opozorili so, da vodilne evropske države za financiranje kulture v obdobju koronakrize že namenjajo dodatna sredstva ali jih še bodo.

Pestro je bilo tudi v državnem zboru. Na pobudo poslanske skupine Levica so sklicali nujno sejo Odbora za kulturo in na njej pozvali poslance, kot so zapisali, proti rezom v kulturni proračun pod krinko ukrepov za omilitev posledic epidemije covid-19. Poslanci so se seznanili s stanjem razpisov na področju knjige in filma. Svoje poglede je predstavil tudi kulturni minister Vasko Simoniti.

Kot so v skupnem pismu zapisali predstavniki in predstavnice kulturnikov, so političnim odločevalcem sporočili, da je kultura za družbo velikega pomena, kar se je izkazalo tudi med krizo; da ima spodbudne ekonomske učinke in da zaradi vsega pozitivnega, kar prinaša, rezi v proračun za kulturo niso sprejemljivi. Skupno pismo je prebrala igralka Nina Ivanišin, prejemnica letošnje nagrade Prešernovega sklada:

 Na preizkušnji so vsi družbeni podsistemi. A hkrati je kriza priložnost, da se v prihodnost zavihtimo s premišljenimi in odločnimi potezami, tudi na področju kulture. Številne evropske države, tudi naše sosede, po katerih se radi zgledujemo, so že napovedale poteze, ki jasno kažejo, da razumejo kulturo kot ključen gradnik sedanjosti in prihodnost. Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Estonija, Češka, Norveška in druge države so za blažitev posledic epidemije že napovedale velike dodatne investicije v kulturo. Tako enotno umeščanje kulture v strategije soočanja s krizo ni naključje. Kultura pozitivno učinkuje na vse elemente sodobne družbe.

Ekonomsko gledano kultura beleži enega najvišjih multiplikativnih učinkov, saj se vloženi evro v kulturo večkratno pomnoži in se ta sredstva v gospodarstvo vračajo. Kultura ima pozitivne psihosocialne efekte, česar ne potrjujejo zgolj številne raziskave, pač pa to jasno potrjuje trenutna situacija, ko si ne predstavljamo socialnega distanciranja brez neizmernega povečanja porabe kulturnih dobrin. Vsak dan krize Slovenci prosti čas preživljamo ob knjigah, filmih, glasbi in drugih umetnostih. Izredno povečanje obiska beležijo tudi v virtualnih muzejih, knjižnicah, knjigarnah in drugih spletnih vozliščih kulture. Kultura nam v teh trenutkih daje smisel.

Kot opozarjajo podpisniki pisma, Slovenija s strateškimi investicijami v kulturni sektor že zamuja. Proračun ministrstva za kulturo je bil še leta 2009 vreden 214 milijonov evrov, zaradi zategovanja pasu pa je med finančno krizo izgubljal veliko več od večine drugih ministrstev in je tudi danes še daleč od ravni pred tedanjo krizo. Podpisnike pisma skrbijo nekatere napovedi, da se bo vlaganje v kulturo zmanjševalo. Uroš Korenčan, Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, ob tem pojasnjuje specifične izzive uprizoritvene umetnosti in poudarja nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture:

Gledališka sezona 19/20 je bila sredi marca prekinjena v najbolj vitalnem delu. Izgubili smo produkcijsko najbolj ustvarjalne mesece; v večini gledališč se je prekinil študij več predstav hkrati. Spomladi gledališča pripravljamo produkcije, s katerimi osvajamo publiko v jeseni. Hkrati so trije pomladni meseci izrazito pomembni tudi za ustvarjanje lastnih prihodkov. Po tradicionalno sušnem januarju so gledališke dvorane polne publike; dodaten vir prihodkov v tem obdobju so gostovanja v Sloveniji in tujini. Statistično je največ evropskih festivalov s področja uprizoritvenih umetnosti v obdobju od aprila do konca junija. Glede na to, da smo zaradi epidemije izgubili štiri mesece aktualne sezone in da je močno vprašljiv glede ustvarjanja lastnih prihodkov tudi preostanek, ocenjujemo v gledališčih, da bo naša finančna realizacija prikrajšana za 30 odstotkov. Na odhodkovni strani to pomeni skoraj 50 odstotkov sredstev, ki so bila namenjena zunanjim sodelavcem, ne samo samozaposlenim na področju kulture; to so tudi plače v delu, ki ni sofinanciran iz javnih sredstev. Iz teh sredstev plačujemo tudi storitve vzdrževanja, najnujnejšo opremo; splošna ocena pa bi bila, da gre v večji meri za stroške plačila dela pogodbenim podjetjem, zasebnikom in samozaposlenim. Ogrožena je torej usoda posameznikov in poslovnih subjektov, ki posredno ali neposredno sodelujejo pretežno z gledališči. V gledališčih seveda prilagajamo naše letne načrte danemu položaju in jasno je, da bo tudi naša realizacija v letošnjem letu ustrezno manjša, s čimer bomo tudi zmanjšali stroške, čeprav to ne odpravi eksistenčne negotovosti segmenta naših zunanjih sodelavcev. Hkrati opozarjamo na nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture, katere skrbniki smo. V ta namen so nam v zadnjih letih ostajali zgolj lastni prihodki. Glede na to, da bomo morali prilagajati naše prostore protiepdemijskim protokolom, pa smo prepričani, da bomo v ta namen letos potrebovali še več denarja.

Odgovor na potrebo po vzdrževanju javne kulturne infrastrukture so iskali tudi na seji Odbora za kulturo. Poslanec Socialnih demokratov Samo Bevk je predlagal sklep, da ministrstvo za kulturo v okviru rebalansa državnega proračuna zagotovi sredstva za kulturni evro ter pripravi razpise in merila za  pravočasno izvajanje. Samo Bevk:

V Republiki Sloveniji smo brez zakona o kulturnem evru že od 31. 12. 2013; sedaj teče že sedmo leto, ko je slovenska kultura prikrajšana za sredstva iz naslova tega zakona. Zato mislim, da je nujno, da se začne zakon izvajati s prihodnjim letom, tako kot je v zakonu zapisano. Zakon je podprlo 77 poslank in poslancev+, pa tudi prej sem razumel ministra Simonitija, da se strinja s predlogom, ki sem ga podal.

Predlog sklepa o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi je bil – edini iz vrst opozicije – potrjen, in to soglasno. Potrdilo ga je 16 članov Odbora za kulturo brez glasu proti.

Sicer pa se je tudi razprava Odbora za kulturo osredotočila na kulturni proračun. Slišati je bilo, da si še ni opomogel od prejšnje krize in še ni dosegel nekdanjega deleža dveh odstotkov državnega proračuna iz obdobja prvega predkriznega ministrovanja Vaska Simonitija. Simoniti je na seji predstavil svoj pogled na vmesno obdobje in naprej:

Vsekakor sem tukaj zato, da bom delal za kulturo in skušal dobiti čim boljše pogoje, da bom kulturi pomagal. To mi je najmanjše breme; veliko breme pa mi je uskladiti med socialnimi korektivi in podpiranjem dejanske ustvarjalnosti. Čemu to pripisujem? Krivdo zadnjih osmih ali desetih let ne pripisujem posameznim ministrom. Trdim, da vsak minister pride z dobrim namenom; mislim, da ni ministra, ki bi delal proti kulturi, ima pa lahko drugačen zorni kot, odpre neke druge brazde, kot sem že večkrat rekel. Ampak da so menjali vsako leto in pol ali dve ministra, tako noben ni mogel zaorati in primerno izpeljati neki koncept. To je povzročilo neznanski razrast birokratiziranosti, medtem ko se izogibamo prepoznanju dobrih ustvarjalcev. V teh okvirih je treba preživeti in peljati to hišo v prid kulturni sceni od ljubiteljske do visoke. Zato si bom prizadeval z nemalo energije; kako bo uspelo, pa v tem trenutku ne morem obljubiti. Morate vedeti, da govorimo v časih, ko bi sam bolj težil k temu, da preprečimo, da bi šlo še na slabše, ne pa da zahtevamo v relativno težkih časih. Obljubljena je najmanj osem odstotna recesija v naši državi in tudi v Evropi. To so realne posledice. Torej ne morem obljubiti v tem času, da bom zagotovil več sredstev ali odprl nove projekte; predvsem se bom trudil, da ne bodo prizadete zadeve in da vsaj v letošnjem letu, ko smo dedič lanske podlage, kultura ne bo prizadeta ali pa vsaj v manjši meri.

Poslanci so se na seji seznanili s stanjem razpisov obeh javnih agencij za knjigo in film glede na marčevsko priporočilo ministrstva, naj agenciji zadržita izdajanje odločb in izvedbo novih razpisov do rebalansa državnega proračuna.

Kot je povedala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v intervjuju za Večer, so zato filmski projekti, tako predprodukcije in produkcije kot postprodukcije filmov, zastali. Na strani produkcijskih hiš so nastali dodatni nepredvideni stroški, pričakovati je tudi velik upad tujih vlaganj v večinsko slovenske filme.

Nataša Bučar še ocenjuje, da bo letos zaradi zastoja mednarodnih vlaganj v koprodukcije in preložitve razpisov nacionalnih skladov v produkcijah slovenskega filma manjkal vložek v višini dveh milijonov evrov. Prav tako je popolnoma zastalo področje reproduktivne kinematografije. Zaprti so kinematografi, odpovedani so festivali in drugi filmski dogodki, zastala je filmska distribucija, opozarja direktorica Filmskega centra. Na seji je predstavila tudi ustanovitev kriznih skladov za film in avdio-vizualna dela po vzoru evropskih držav, kot so Finska, Avstrija, Italija.

Direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida pa je navedla dve bojazni:

Gre namreč za bojazen pred tem, kaj bo prinesel rebalans in kdaj se bo zgodil. Če govorim z našega stališča, smo za letos glavne štiriletne programske razpise k sreči izpeljali in zanje sklenili pogodbe, kjer črpanje sredstev poteka nemoteno. Tukaj gre za približno 3 milijone od 3,83 milijonov evrov transfernih sredstev, ki naj bi jih letos razdelili. Ostaja še 830.000 evrov; morda se to komu v okvirih, v katerih se v parlamentu na splošno pogovarjate, ne zdi veliko. Za področje knjige je to ogromno denarja. Gre delno za razpise, ki so že izvedeni in so pred izdajo odločb. To so dvoletni razpisi za podporo knjigarnam, bralne kulture, literarnih prireditev, izdaje knjig, mednarodnega sodelovanja, posebne promocijske projekte in za projekt Rastem s knjigo. Skupaj gre za 101 vlogo, ki smo jih na vse te razpise prejeli, jih že zaključili, odločbe so pripravljene in čakajo na izdajo.

Kdaj bo rebalans in kolikšna sredstva bo prinesel kulturi, še ni znano, je na seji Odbora za kulturo omenil minister Simoniti. Toda po sredini seji Odbora za finance je že znano, da bodo poslanci državnemu zboru predlagali povečanje odhodkov državnega proračuna v letošnjem letu z 10,5 na 12,5 milijarde evrov zaradi izjemnih okoliščin, ki so povzročile ekonomsko in finančno krizo tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, kot je dejal finančni minister Andrej Šircelj. Poslanec Levice Luka Mesec v imenu predlagateljev seje:

 Tako kot govori minister za finance: treba je delati na anti ZUJF-u, na investicijah in pametno usmeriti denar k ljudem, ki bodo iz tega denarja lahko nekaj ustvarili. Tukaj se pogovarjamo o dveh panogah, kjer dela ogromno nadarjenih ljudi, do katerih je imela država zaenkrat zelo mačehovski odnos. To je naš današnji poziv. Dajmo tokrat narediti drugače. Proračun ima precej širok okvir, fiskalno pravilo letos ne velja in sredstva, ki jih potrebujemo niso visoka; za proračun je to na ravni statističnih napak, pogovarjamo se o 0,01 odstotka. Ni veliko omejitev z izjemo te, da se moramo kot parlament in kot politični odločevalci odločiti, da končno naredimo te korake.

Vlada že pripravlja tretji protikoronski paket, ki naj bi bil manj univerzalen kot prejšnja dva in bolj sektorsko naravnan. Tu je priložnost za posebne ukrepe, pobude ali krizne sklade. Poleg tretjega svežnja bo po napovedih vlade potrebna izhodna strategija. Ta načrt bo po sredinih besedah Širclja pokazal, v kolikšnem času naj bi se javne finance vrnile na stanje pred epidemijo; Šircelj ocenjuje, da bo potrebnih nekaj let. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun pa je sedanje razmere ponazoril z gašenjem požara, pri katerem se nihče ne vpraša, kolikšen bo račun za vodo, ki jo bodo porabili gasilci. Na koncu pa bo treba račun za vodo vendarle plačati, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije opozoril Kračun.

Če se vrnemo na Odbor za kulturo, je poslanska skupina Levice pripravila pet sklepov, odbor pa je vse zavrnil, medtem ko so sprejeli predloge SDS, in sicer, da odbor pozove kulturno ministrstvo, naj po odpravi omejitvenih ukrepov nadaljuje postopke za izvedbo razpisov. Hkrati odbor poziva ministrstvo, naj v tretji paket ukrepov vključi še tiste samostojne kulturne ustvarjalce, ki so izpadli iz dosedanjih dveh, ter da v skladu z možnostmi proračuna zagotovi kulturi ustrezen položaj za nemoteno delovanje in razvoj na vseh področjih.


30.11.2022

Sijajna predstava čopiča Mateja Sternena v Narodni galeriji

Najbolj priljubljeno poglavje iz naše zgodovine umetnosti so verjetno slovenski impresionisti. Matej Sternen je med četverico najslabše raziskan in prav njemu v Narodni galeriji v Ljubljani namenjajo letošnjo osrednjo razstavo. Migotava narava in sprehajalka z rdečim sončnikom, ki odseva na njenem obrazu. Meščanski portret dame v razpršeni beli obleki. Ali pa polakt rdečelaske, ki nam kaže hrbet, svetloba pa ji ožarja telo in lase. Optični učinki, dinamično kadriranje in debeli nanosi barv so značilni za Mateja Sternena, predvsem slikarja aktov in portretov, ki ustrezali željam rastoče samozavesti nacionalno prebujenega meščanstva. A ker je s slikarstvom zaslužil premalo, je deloval tudi kot restavrator in velja za pionirja tega področja pri nas. To bo osvetlila serija manjših razstav ob osrednji postavitvi. Predstavljajo pa še izbor njegovih grafik in risb. Risbo je Sternen obvladal, a v ospredju je predvsem slikarstvo, v katerem lahko še dobrih sedemdeset let po njegovi smrti gledalci uživajo v sijajni predstavi njegovega čopiča. Foto: kolaž in izrez fotografij – levo Rdečelaska (1902), desno Rdeči parazol (1904), vir: Narodna galerija


30.11.2022

Učitelj narodov, skupna evropska kulturna dediščina Giuseppeja Tartinija

V dvorani Yehudi Menuhin v Evropskem parlamentu v Bruslju so odprli razstavo z naslovom Učitelj narodov, skupna evropska kulturna dediščina Giuseppeja Tartinija. Odprtje razstave, ki so jo podprli vsi slovenski poslanci v evropskem parlamentu, je pospremil koncert redko izvajanih Tartinijevih sonat.


30.11.2022

V Mariboru so odprli nov Lutkovni muzej

V Mariboru so odprli nov Lutkovni muzej kot del mariborskega lutkovnega gledališča. Muzej v prenovljenih prostorih na severu Vojašniškega trga se lahko pohvali z zbirko izbranih lutk, kostumov in scenskih elementov.


29.11.2022

Konstruirane krajine sodobne Toskane v Galeriji Vžigalica

V ljubljanski Galeriji Vžigalica zvečer odpirajo razstavo z naslovom »Konstruirane krajine«. Dve uri prej, torej ob 17h, se že lahko pridružite predogledu razstave, ki jo pripravljata avtor, Leone Contini in kustos galerije Jani Pirnat, ki nam je danes povedal, da je do sodelovanja in te angažirane instalacije toskanskega aktivista s starejšimi sicilijanskimi koreninami naletel v okviru evropskega projekta. Sodobna umetnost seveda prakticira različne izrazne oblike, instalacije so lahko »abstraktne« ali samo sebi zadostne, lahko pa se nanašajo na realne družbene izzive. Razstava »Konstruirane krajine« je angažirana instalacija o prepletu okoliščin, v katerih so se v zadnjih desetletjih znašli iz Kitajske uvoženi mali kmetje, poceni delavci v tekstilni industriji mesteca Prato blizu Firenc z menda njihovo številčno največjo koncentracijo v Italiji. In tam začeli saditi svoja lastna semena ter zelenjavo in sadje iz Kitajske. Bili so pridni in uspešni, zato so jim pod pokroviteljstvom članov stranke »Bratje Italije« - da nova prva predsednica vlade republike jih vodi – celo lokalni toskanski časniki že pred dobrim desetletjem začeli očitati vnos »neavtohtonih rastlinskih kultur »in več, spreminjanje kulturne krajine tega dela Toskane. Leone Contini tam blizu živi, in predvsem medijska gonja proti Kitajcem ga je vzpodbodla k tovrstnemu aktivizmu. In lasten premislek oživljene, stoletje stare fašistične državne politike samozadostnosti, tudi prehranske, je utelesil v to razstavo v Galeriji Vžigalica. Sestavlja jo šest zaokroženih vizualij v treh sobah galerije, vstopna postreže z na mreži iz vej obešenimi posušenimi bučami z vseh koncev sveta, v drugi sobi je replika toplih gred s kitajskimi kulturnimi rastlinami, ki gredo avtohtonistom – beri, neofašistom nekako na živce, na dnu skrajno desne sobe pa je z zaveso kot zastorjem odra fotografija državnega propagiranja klene toskanske družine, ki sadi in prodaja domnevno avtohtone zelenjavo in sadje na štantu v 30-ih letih 20.stoletja. Po študiju je Leone Contini filozof in antropolog, diplomiral je na Univerzi v Sieni, razstava »Konstruirane krajine« pa bo odprta do 15 januarja 2023. FOTO: Avtor razstave Leone Contini pred eno od instalacij razstave v Galeriji Vžigalica, v gajbicah so natisi časopisnih člankov, ki anatemizirajio t.im. "neavtohtonost" prišlekov, hkrati pa delavcev iz Kitajske v Toskani VIR: Goran Tenze, Program Ars


30.11.2022

Kot sanje ali halucinacije so svetovi, ki jih slikata Mitja Ficko in Marko Jakše

Mitja Ficko in Marko Jakše sta prepoznavna akademska slikarja z močnima likovnima govoricama. Oba segata v magično, a na različne načine. Pa vendar sta stopila v stik v nekem skupnem času in prostoru ter združila ustvarjalni energiji. Leta 2014 sta naslikala prva skupna dela, na razstavi Z neba v nebo v Mestni galeriji Ljubljana pa zdaj prikazujeta tudi sveže slike, predvsem velikih formatov, in slikarsko-grafične hibride na papirju. Pogovarjali smo se s kustosom Sarivalom Sosičem in umetnikom Mitjem Fickom. Foto: Žiga Bratoš


28.11.2022

V 85. letu je umrl Joco Žnidaršič, legendarni fotoreporter

Dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo je skozi objektiv ulovil številne ključne dogodke, ki so vodili do prelomnih sprememb v naši družbi. Prvi in nekaj desetletij edini slovenski prejemnik prestižne nagrade world press pho-to je med več kot 50-timi priznanji prejel tudi nagrado Prešernovega sklada in Zlati red za zasluge. Joco Žnidaršič je reportažni fotografiji poleg dokumentarne iskal izrazno moč in jo uveljavljal kot del celovite vizualne komunikacije. Posebej v opusu med letoma 1988 in 91, v zametkih nove države, se je pokazalo njegovo široko razumevanje koncepta narodnosti in kaj vse ga utemeljuje – beležil je šport, glasbo, kulturnike in pisatelje, ki so soustvarjali slovensko ustavo, torej še zdaleč ne le političnih dogodkov. Pa vendar, prav poseben pomen imajo njegovi barvni posnetki plebiscitarnega glasovanja, na katerih se vidi, da so vsi listi, ki so jih dvignili poslanci, zelene barve. Ponarodele in legendarne so tudi fotografije s triglava za posebno osamosvojitveno izdajo Dela, na njih plapola slovenska zastava še brez grba. Poseben izziv Joca Žnidaršiča je bila zimska športna fotografija in ljudje, vsepovsod, na primer na ljubljanski tržnici. Med številnimi monografijami, v katerih se reportažna fotografija spaja z umetniško, seveda ne moremo mimo Zakladov Slovenije. Foto: Aleš Rosa (razstava Leta preloma)


25.11.2022

Naj knjiga leta je Življenje v sivi coni Davida Zupančiča

Bralke in bralci so izbrali: naj knjiga leta je Življenje v sivi coni mladega zdravnika Davida Zupančiča. Izšla je pri Mladinski knjigi. Za veliko nagrado na 38. Slovenskem knjižnem sejmu se je potegovalo deset naslovov, a je specializant infektologije, ki v svojem prvencu neposredno in humorno osvetljuje krizni čas covida, pometel s konkurenco. Med 4000 glasovi so mu jih bralke in bralci namenili kar 40 odstotkov. Kritično in humorno gresta dobro skupaj in to se je kot zmagovalna kombinacija izkazalo pri vplivnežu Davidu Zupančiču, ki ga številni poznajo že z Instagram profila Ministry for wtf. Ponudil je osebni vpogled v borbe in stiske medicinskega osebja v času pandemije in to pozneje prelil še v knjigo – če gre na družbenih omrežjih vse hitro mimo, v knjigi ostane. In ta je postala uspešnica – že v prvi uri po izdaji so prodali 70 izvodov. V Življenju v sivi coni nas Zupančič sooči s težavami v zdravstvenem sistemu, z odgovornostjo svojcev in zdravnikov ob umirajočih, pa z duševnimi stiskami, tudi sam se je boril z tesnobo in nespečnostjo. Izgoreli smo in ne pustimo si počivati, kaj šele lenariti, pravi. Foto: Mladinska knjiga


25.11.2022

Jazz Ars All Stars - Home Run

Vabimo k poslušanju neposrednega prenosa koncerta iz ljubljanske Cukrarne iz cikla Jazz Ars All Stars. Nastopila bo zasedba Home Run: Lenart Krečič (saksofon), Marko Črnčec (hammond orgle), Teo Collori (kitara) in Gašper Bertoncelj (bobni).


25.11.2022

39. Piranski dnevi arhitekture

V portoroškem Avditoriju se danes začenjajo 39. Piranski dnevi arhitekture. Letošnja tema mednarodne arhitekturne konference, ki poteka pod pokroviteljstvom ministrice za kulturo doktorice Aste Vrečko, je Iskrena arhitektura.


25.11.2022

Madame Bovary v SNG Maribor

Gospa Bovary, slovita zgodba francoskega pisatelja Gustava Flauberta o razočarani podeželski poročeni ženski, ki hrepeni po ljubezni, strasti in pozornosti bo jutri v baletni izvedbi zaživela na odru SNG Maribor. Predstavo je koreografinja in režiserka Valentina Turcu postavila s svojo stalno ustvarjalno ekipo – kostumografom Alanom Hraniteljem, scenografom Markom Japljem in oblikovalcem luči Aleksandrom Čavlekom. Delo je sicer premierno zaživelo junija letos v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, po uspešni zagrebški praizvedbi pa ji sledi slovenska, v izvedbi mariborskega baletnega ansambla. (foto: Madame Bovary © Tiberiu Marta / SNG Maribor)


23.11.2022

Tereza Kozinc in Klavdij Sluban, dve fotografski pisavi, ki beležita prihod in razcvet sina

Bonjour le jour so besede, ki jih vsako jutro izreče mali Martin, dveletni sin Tereze Kozinc in Klavdija Slubana, in tako pozdravi nov dan. Prav on je bil glavni povod za tokratni prvi skupni projekt dveh priznanih fotografov. Tereza Kozinc in Klavdij Sluban sta obdobje pandemije in zaprtja v domove izkoristila za ustvarjanje. Kot sta povedala, je bilo to eno najlepših obdobij njunega življenja. Klavdij Sluban je bil prvič v življenju tako dolgo na istem kraju. Statičnost se je izkazala za blagodejno. V tem času sta doživela tudi rojstvo sina in prvo leto njegovega življenja. V fotografski objektiv sta vsak dan lovila transformacijo, ki jo doživlja par, ko se iz dvojine rojeva v množino. Nastale fotografije predstavljata v Mali galeriji Cankarjevega doma na razstavi z naslovom Bonjour le jour; to v francoščini pomeni Dober dan, dan. Foto: Klavdij Sluban


23.11.2022

Film Moja Vesna: O sestrstvu in temeljnih življenjskih dogodkih

Po slovenski premieri na nedavno končanem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe si gledalci in gledalke na rednem sporedu izbranih kinematografov Art kino mreže po Sloveniji lahko ogledajo celovečerni igrani prvenec režiserke Sare Kern. V Avstraliji živeča slovenska režiserka je film postavila v svojo novo domovino in ga oblikovala dvojezično: v igralsko zasedbo je poleg angleško govorečih igralk povabila igralca Gregorja Bakoviča in slovensko izseljenko v Avstraliji. Loti Kovačič je bila za vlogo Moje nagrajena z vesno za najboljšo igro na 25. Festivalu slovenskega filma Portorož, Sara Kern pa z vesno za najboljšo režijo. Med presežki domače filmske letine, ki jo Festival slovenskega filma nagrajuje z vesnami – nagradami, poimenovani po naslovni junakinji filma – najdemo še eno Vesno. V filmu režiserke in scenaristke Sare Kern ena od sester nosi njeno ime. Dvajsetletna Vesna skupaj s slovenskim očetom (skrušeno ga igra Gregor Bakovič) in sestro Mojo [Mójo] živi v predmestju Melbourna. Noseča je in ne ve, kaj bi s tem: raje kadi, piše in recitira slam poezijo. Avstralska igralka Mackenzie Mazur v filmu bere svojo poezijo, kar močnim verzom, ki jih slišimo, daje dodatno težo. Videti je, da Vesni družina pri nepričakovanem dogodku ni v pomoč; prezaposlena je z zamolklo žalostjo, ki še ni našla načina, kako naj privre na svet. Družino je pred kratkim, kot izvemo kmalu, doletel drugi nepričakovan dogodek, drugi fokus filma. Mati je doživela prometno nesrečo in v njej izgubila življenje. Je šlo za nesrečo, morda za dejanje iz obupa, to je vprašanje, ki pekli družino. Eno življenje je ugasnilo, na vrata trka novo in oba dogodka pripadata temeljnim življenjskim stvarem, ki nam – pa naj si še tako domišljamo, kako smo pripravljeni nanje – spodmaknejo tla pod nogami. Poleg smrti in rojstva je Sara Kern v svoj prvenec vpletla tretji poudarek: prijateljstvo med sestrama – sestrstvo. Desetletna Moja prezgodaj prevzame breme odgovornosti v družini, ki beži pred njo. In to sta dve plati tako življenja kot filma, Vesna in Moja.


22.11.2022

S podelitvijo Schwentnerjeve nagrade Lojzetu Wieserju se je odprl 38. slovenski knjižni sejem

S slavnostnim odprtjem v Festivalni dvorani v Ljubljani, na katerem so podelili Schwentnerjevo nagrado, začel 38. slovenski knjižni sejem. Danes dopoldan pa so sejem na Gospodarskem razstavišču, kjer bo potekal do prihajajoče nedelje, odprli še za širšo javnost. Letos bo sejem s sloganom Berem svet prvič potekal hibridno – v živo in na spletu, kjer bo trajal teden dni dlje. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.; izrez fotografije


22.11.2022

Alojz Ihan je v romanu Karantena izrazil občutja ob epidemiji

V obdobju epidemije covida 19 smo redno spremljali priporočila Alojza Ihana, mikrobiologa in imunologa, ki pa je tudi nagrajevan pesnik, pisatelj in esejist. Epidemije se je zdaj lotil v dveh knjigah: človeška občutja in odzive je izrazil v romanu Karantena, tik pred izidom pa je tudi knjiga Skupinska slika z epidemijo, v kateri so zbrane kolumne iz časnika Delo. Za obe knjigi je poskrbela založba Beletrina. Foto: založba Beletrina, izrez fotografije


21.11.2022

Na 33. Liffu slavil "iskren, lep in sočuten film o zelo pomembni temi - samomoru"

"Iskren, lep in sočuten film o zelo pomembni temi – samomoru, o kateri se kot družba premalokrat pogovarjamo,« je žirija zapisala v utemeljitvi glavne Liffove nagrade in dodala: »Film odlikujejo natančna režija, izjemna igra in fotografija. Prvenec nam bo ostal v spominu in napoveduje zanimive prihodnje režiserjeve filme«. Režiser Juraj Lerotić je v filmu zaigral v vlogi samega sebe, ki želi bratu (igra ga Goran Marković) pomagati; se po poskusu samomora z njim zbližati. Odločitev, da prevzame vlogo v filmu, je režiser sprejel na vajah z igralci. Producenti so dali zeleno luč in stopil je nazaj »v svoje čevlje«, kar pa je bilo težko, je povedal v pogovoru za Radio Slovenija.


20.11.2022

Cvetje v jeseni - poklon Urbanu Kodru

Drugi koncert iz cikla Ars in Drama z naslovom "Cvetje v jeseni - Poklon Urbanu Kodru" bo ponudil tisto najboljše, kar premoreta obe naši hiši, ljubljanska Drama in Program Ars – vrhunske glasbenike, pevce in igralce ter prestižen, zgodovinski ambient. Rdeča nit večera bo glasba velikana, ki se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega jazza, filma, gledališča in šansona. Koder je bil trobentač, ustanovitelj legendarne zasedbe Ljubljanski jazz ansambel in komponist. Pisal je za film, gledališče, klasično glasbo, jazz in šansone.


18.11.2022

Samo ne se ustavit! na odru mariborske Drame je metafora za vrtiljak, s katerega ne moremo stopiti

V Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor je v predstavi Samo ne se ustavit! režiser Primož Ekart na oder postavil neke vrste sodobni resničnostni šov. Predstava je priredba romana Horacea McCoya Tudi konje streljajo, mar ne? iz leta 1935, po njem pa je bil leta 1969 posnet tudi film z Jane Fonda v glavni vlogi, ki je postal svetovna uspešnica. Roman govori o plesnem maratonu, na katerem se plesalci v iskanju preživetja, plačane službe, boljšega življenja, tudi slave, izčrpavajo do smrti, in je postavljen v 30-leta prejšnjega stoletja, v čas velike ekonomske krize in brezposelnosti. Avtorica slovenske drame Simona Hamer in režiser Primož Ekart pa sta gledališko pripoved umestila v današnji čas, kjer sodobni kapitalizem znova poraja krize, brezposelnost, izkoriščanje prekarnih in drugih delavcev, ki se pehajo za boljše življenje. Foto: Drama SNG Maribor


18.11.2022

Kaj prinaša 38. Slovenski knjižni sejem?

Po dveh koronskih letih se največja slovenska knjižna prireditev, Slovenski knjižni sejem, med bralce in kupce knjig znova vrača v živi izvedbi. Za obiskovalce odpira svoja vrata v torek, 22. novembra, največja novost prireditve – ki bo še vedno potekala tudi v spletni obliki – pa je menjava prizorišča. Sejem se namreč iz Cankarjevega doma seli na Gospodarsko razstavišče. Ob tej priložnosti je Tina Kozin pred mikrofon povabila Tanjo Tuma, predsednico upravnega odbora 38. Slovenskega knjižnega sejma.


18.11.2022

Bojana Pejić: "Feministične teorije so se začele v razstavnih katalogih, ne v akademskih krogih"

Skoraj vsi poskusi zgodovinjenja umetnosti vzhodne Evrope se sklicujejo na delo v Berlinu živeče srbske umetnostne zgodovinarke, kuratorke in aktivistke Bojane Pejić. In tako rekoč vse razprave o konstrukciji spola vključujejo njene ugotovitve. Izbojevala je marsikatero bitko, hkrati pa je številnim v svetu umetnosti ponudila podporo in mentorstvo, so zapisali v utemeljitvi letošnje nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo. Z njo se bienalno poklonijo kustosom, zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za prodorne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Kot so še dodali, nas "Bojana Pejić s svojim delom vabi v nikoli končan kritični proces". Čeprav večino časa deluje na svobodi, je ustvarjalka kompleksnih in pronicljivih projektov. Foto: osebni arhiv


16.11.2022

Tokrat nekaj o temačnih temah – 33. LIFFe

Na Liffu, ki kot vedno tudi letos ponuja presek filmskega ustvarjanja po svetu in s tem vpogled v trenutni zeitgeist, tudi tokrat ne manjka filmov, ki se spoprijemajo s temačnimi vidiki bivanja. Eden takih je film Zločini prihodnosti, s katerim se kanadski cineast David Cronenberg, pionir telesne groze, po dveh desetletjih vrača v žanr znanstvene fantastike. Zgodba filma je postavljena v bližnjo prihodnost – človeška telesa so se začela prilagajati okolju med drugim tako, da so začela ustvarjati nove organe, celo nov prebavni sistem, prilagojen drugačni hrani. Tinitus pa je športna psihološka drama s prvinami telesne grozljivke, kjer eno od glavnih vlog odigra zvočna podoba in v njej naslovni Tinitus. Tu je še Sin Francoza Floriana Zellerja, drugi del trilogije o družini – sicer se ne more kosati s prvim filmom Oče, in vendar je zanimiv, ker grozo išče v nemoči človeka, ki jo lahko občuti v okviru lastne družine in predvsem, ko gre za vpliv na njene člane. Foto: Pixabay


Stran 15 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov