Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kulturna politika

11.05.2020


Na seji Odbora za kulturo potrdili tudi opozicijski predlog o izvrševanju zakona o kulturnem evru.

Prejšnji teden je bilo na področju kulturne politike pestro. V sredo so na pobudo Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, sklicali novinarsko konferenco in predstavili skupno pismo z geslom Ostanimo v družbi najboljših! Naslovljeno je na kulturnega ministra Vaska Simonitija in vlado Republike Slovenije, podpisali pa so ga v več kot 40 krovnih organizacijah s področja kulture. Opozorili so, da vodilne evropske države za financiranje kulture v obdobju koronakrize že namenjajo dodatna sredstva ali jih še bodo.

Pestro je bilo tudi v državnem zboru. Na pobudo poslanske skupine Levica so sklicali nujno sejo Odbora za kulturo in na njej pozvali poslance, kot so zapisali, proti rezom v kulturni proračun pod krinko ukrepov za omilitev posledic epidemije covid-19. Poslanci so se seznanili s stanjem razpisov na področju knjige in filma. Svoje poglede je predstavil tudi kulturni minister Vasko Simoniti.

Kot so v skupnem pismu zapisali predstavniki in predstavnice kulturnikov, so političnim odločevalcem sporočili, da je kultura za družbo velikega pomena, kar se je izkazalo tudi med krizo; da ima spodbudne ekonomske učinke in da zaradi vsega pozitivnega, kar prinaša, rezi v proračun za kulturo niso sprejemljivi. Skupno pismo je prebrala igralka Nina Ivanišin, prejemnica letošnje nagrade Prešernovega sklada:

 Na preizkušnji so vsi družbeni podsistemi. A hkrati je kriza priložnost, da se v prihodnost zavihtimo s premišljenimi in odločnimi potezami, tudi na področju kulture. Številne evropske države, tudi naše sosede, po katerih se radi zgledujemo, so že napovedale poteze, ki jasno kažejo, da razumejo kulturo kot ključen gradnik sedanjosti in prihodnost. Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Estonija, Češka, Norveška in druge države so za blažitev posledic epidemije že napovedale velike dodatne investicije v kulturo. Tako enotno umeščanje kulture v strategije soočanja s krizo ni naključje. Kultura pozitivno učinkuje na vse elemente sodobne družbe.

Ekonomsko gledano kultura beleži enega najvišjih multiplikativnih učinkov, saj se vloženi evro v kulturo večkratno pomnoži in se ta sredstva v gospodarstvo vračajo. Kultura ima pozitivne psihosocialne efekte, česar ne potrjujejo zgolj številne raziskave, pač pa to jasno potrjuje trenutna situacija, ko si ne predstavljamo socialnega distanciranja brez neizmernega povečanja porabe kulturnih dobrin. Vsak dan krize Slovenci prosti čas preživljamo ob knjigah, filmih, glasbi in drugih umetnostih. Izredno povečanje obiska beležijo tudi v virtualnih muzejih, knjižnicah, knjigarnah in drugih spletnih vozliščih kulture. Kultura nam v teh trenutkih daje smisel.

Kot opozarjajo podpisniki pisma, Slovenija s strateškimi investicijami v kulturni sektor že zamuja. Proračun ministrstva za kulturo je bil še leta 2009 vreden 214 milijonov evrov, zaradi zategovanja pasu pa je med finančno krizo izgubljal veliko več od večine drugih ministrstev in je tudi danes še daleč od ravni pred tedanjo krizo. Podpisnike pisma skrbijo nekatere napovedi, da se bo vlaganje v kulturo zmanjševalo. Uroš Korenčan, Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, ob tem pojasnjuje specifične izzive uprizoritvene umetnosti in poudarja nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture:

Gledališka sezona 19/20 je bila sredi marca prekinjena v najbolj vitalnem delu. Izgubili smo produkcijsko najbolj ustvarjalne mesece; v večini gledališč se je prekinil študij več predstav hkrati. Spomladi gledališča pripravljamo produkcije, s katerimi osvajamo publiko v jeseni. Hkrati so trije pomladni meseci izrazito pomembni tudi za ustvarjanje lastnih prihodkov. Po tradicionalno sušnem januarju so gledališke dvorane polne publike; dodaten vir prihodkov v tem obdobju so gostovanja v Sloveniji in tujini. Statistično je največ evropskih festivalov s področja uprizoritvenih umetnosti v obdobju od aprila do konca junija. Glede na to, da smo zaradi epidemije izgubili štiri mesece aktualne sezone in da je močno vprašljiv glede ustvarjanja lastnih prihodkov tudi preostanek, ocenjujemo v gledališčih, da bo naša finančna realizacija prikrajšana za 30 odstotkov. Na odhodkovni strani to pomeni skoraj 50 odstotkov sredstev, ki so bila namenjena zunanjim sodelavcem, ne samo samozaposlenim na področju kulture; to so tudi plače v delu, ki ni sofinanciran iz javnih sredstev. Iz teh sredstev plačujemo tudi storitve vzdrževanja, najnujnejšo opremo; splošna ocena pa bi bila, da gre v večji meri za stroške plačila dela pogodbenim podjetjem, zasebnikom in samozaposlenim. Ogrožena je torej usoda posameznikov in poslovnih subjektov, ki posredno ali neposredno sodelujejo pretežno z gledališči. V gledališčih seveda prilagajamo naše letne načrte danemu položaju in jasno je, da bo tudi naša realizacija v letošnjem letu ustrezno manjša, s čimer bomo tudi zmanjšali stroške, čeprav to ne odpravi eksistenčne negotovosti segmenta naših zunanjih sodelavcev. Hkrati opozarjamo na nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture, katere skrbniki smo. V ta namen so nam v zadnjih letih ostajali zgolj lastni prihodki. Glede na to, da bomo morali prilagajati naše prostore protiepdemijskim protokolom, pa smo prepričani, da bomo v ta namen letos potrebovali še več denarja.

Odgovor na potrebo po vzdrževanju javne kulturne infrastrukture so iskali tudi na seji Odbora za kulturo. Poslanec Socialnih demokratov Samo Bevk je predlagal sklep, da ministrstvo za kulturo v okviru rebalansa državnega proračuna zagotovi sredstva za kulturni evro ter pripravi razpise in merila za  pravočasno izvajanje. Samo Bevk:

V Republiki Sloveniji smo brez zakona o kulturnem evru že od 31. 12. 2013; sedaj teče že sedmo leto, ko je slovenska kultura prikrajšana za sredstva iz naslova tega zakona. Zato mislim, da je nujno, da se začne zakon izvajati s prihodnjim letom, tako kot je v zakonu zapisano. Zakon je podprlo 77 poslank in poslancev+, pa tudi prej sem razumel ministra Simonitija, da se strinja s predlogom, ki sem ga podal.

Predlog sklepa o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi je bil – edini iz vrst opozicije – potrjen, in to soglasno. Potrdilo ga je 16 članov Odbora za kulturo brez glasu proti.

Sicer pa se je tudi razprava Odbora za kulturo osredotočila na kulturni proračun. Slišati je bilo, da si še ni opomogel od prejšnje krize in še ni dosegel nekdanjega deleža dveh odstotkov državnega proračuna iz obdobja prvega predkriznega ministrovanja Vaska Simonitija. Simoniti je na seji predstavil svoj pogled na vmesno obdobje in naprej:

Vsekakor sem tukaj zato, da bom delal za kulturo in skušal dobiti čim boljše pogoje, da bom kulturi pomagal. To mi je najmanjše breme; veliko breme pa mi je uskladiti med socialnimi korektivi in podpiranjem dejanske ustvarjalnosti. Čemu to pripisujem? Krivdo zadnjih osmih ali desetih let ne pripisujem posameznim ministrom. Trdim, da vsak minister pride z dobrim namenom; mislim, da ni ministra, ki bi delal proti kulturi, ima pa lahko drugačen zorni kot, odpre neke druge brazde, kot sem že večkrat rekel. Ampak da so menjali vsako leto in pol ali dve ministra, tako noben ni mogel zaorati in primerno izpeljati neki koncept. To je povzročilo neznanski razrast birokratiziranosti, medtem ko se izogibamo prepoznanju dobrih ustvarjalcev. V teh okvirih je treba preživeti in peljati to hišo v prid kulturni sceni od ljubiteljske do visoke. Zato si bom prizadeval z nemalo energije; kako bo uspelo, pa v tem trenutku ne morem obljubiti. Morate vedeti, da govorimo v časih, ko bi sam bolj težil k temu, da preprečimo, da bi šlo še na slabše, ne pa da zahtevamo v relativno težkih časih. Obljubljena je najmanj osem odstotna recesija v naši državi in tudi v Evropi. To so realne posledice. Torej ne morem obljubiti v tem času, da bom zagotovil več sredstev ali odprl nove projekte; predvsem se bom trudil, da ne bodo prizadete zadeve in da vsaj v letošnjem letu, ko smo dedič lanske podlage, kultura ne bo prizadeta ali pa vsaj v manjši meri.

Poslanci so se na seji seznanili s stanjem razpisov obeh javnih agencij za knjigo in film glede na marčevsko priporočilo ministrstva, naj agenciji zadržita izdajanje odločb in izvedbo novih razpisov do rebalansa državnega proračuna.

Kot je povedala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v intervjuju za Večer, so zato filmski projekti, tako predprodukcije in produkcije kot postprodukcije filmov, zastali. Na strani produkcijskih hiš so nastali dodatni nepredvideni stroški, pričakovati je tudi velik upad tujih vlaganj v večinsko slovenske filme.

Nataša Bučar še ocenjuje, da bo letos zaradi zastoja mednarodnih vlaganj v koprodukcije in preložitve razpisov nacionalnih skladov v produkcijah slovenskega filma manjkal vložek v višini dveh milijonov evrov. Prav tako je popolnoma zastalo področje reproduktivne kinematografije. Zaprti so kinematografi, odpovedani so festivali in drugi filmski dogodki, zastala je filmska distribucija, opozarja direktorica Filmskega centra. Na seji je predstavila tudi ustanovitev kriznih skladov za film in avdio-vizualna dela po vzoru evropskih držav, kot so Finska, Avstrija, Italija.

Direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida pa je navedla dve bojazni:

Gre namreč za bojazen pred tem, kaj bo prinesel rebalans in kdaj se bo zgodil. Če govorim z našega stališča, smo za letos glavne štiriletne programske razpise k sreči izpeljali in zanje sklenili pogodbe, kjer črpanje sredstev poteka nemoteno. Tukaj gre za približno 3 milijone od 3,83 milijonov evrov transfernih sredstev, ki naj bi jih letos razdelili. Ostaja še 830.000 evrov; morda se to komu v okvirih, v katerih se v parlamentu na splošno pogovarjate, ne zdi veliko. Za področje knjige je to ogromno denarja. Gre delno za razpise, ki so že izvedeni in so pred izdajo odločb. To so dvoletni razpisi za podporo knjigarnam, bralne kulture, literarnih prireditev, izdaje knjig, mednarodnega sodelovanja, posebne promocijske projekte in za projekt Rastem s knjigo. Skupaj gre za 101 vlogo, ki smo jih na vse te razpise prejeli, jih že zaključili, odločbe so pripravljene in čakajo na izdajo.

Kdaj bo rebalans in kolikšna sredstva bo prinesel kulturi, še ni znano, je na seji Odbora za kulturo omenil minister Simoniti. Toda po sredini seji Odbora za finance je že znano, da bodo poslanci državnemu zboru predlagali povečanje odhodkov državnega proračuna v letošnjem letu z 10,5 na 12,5 milijarde evrov zaradi izjemnih okoliščin, ki so povzročile ekonomsko in finančno krizo tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, kot je dejal finančni minister Andrej Šircelj. Poslanec Levice Luka Mesec v imenu predlagateljev seje:

 Tako kot govori minister za finance: treba je delati na anti ZUJF-u, na investicijah in pametno usmeriti denar k ljudem, ki bodo iz tega denarja lahko nekaj ustvarili. Tukaj se pogovarjamo o dveh panogah, kjer dela ogromno nadarjenih ljudi, do katerih je imela država zaenkrat zelo mačehovski odnos. To je naš današnji poziv. Dajmo tokrat narediti drugače. Proračun ima precej širok okvir, fiskalno pravilo letos ne velja in sredstva, ki jih potrebujemo niso visoka; za proračun je to na ravni statističnih napak, pogovarjamo se o 0,01 odstotka. Ni veliko omejitev z izjemo te, da se moramo kot parlament in kot politični odločevalci odločiti, da končno naredimo te korake.

Vlada že pripravlja tretji protikoronski paket, ki naj bi bil manj univerzalen kot prejšnja dva in bolj sektorsko naravnan. Tu je priložnost za posebne ukrepe, pobude ali krizne sklade. Poleg tretjega svežnja bo po napovedih vlade potrebna izhodna strategija. Ta načrt bo po sredinih besedah Širclja pokazal, v kolikšnem času naj bi se javne finance vrnile na stanje pred epidemijo; Šircelj ocenjuje, da bo potrebnih nekaj let. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun pa je sedanje razmere ponazoril z gašenjem požara, pri katerem se nihče ne vpraša, kolikšen bo račun za vodo, ki jo bodo porabili gasilci. Na koncu pa bo treba račun za vodo vendarle plačati, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije opozoril Kračun.

Če se vrnemo na Odbor za kulturo, je poslanska skupina Levice pripravila pet sklepov, odbor pa je vse zavrnil, medtem ko so sprejeli predloge SDS, in sicer, da odbor pozove kulturno ministrstvo, naj po odpravi omejitvenih ukrepov nadaljuje postopke za izvedbo razpisov. Hkrati odbor poziva ministrstvo, naj v tretji paket ukrepov vključi še tiste samostojne kulturne ustvarjalce, ki so izpadli iz dosedanjih dveh, ter da v skladu z možnostmi proračuna zagotovi kulturi ustrezen položaj za nemoteno delovanje in razvoj na vseh področjih.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Kulturna politika

11.05.2020


Na seji Odbora za kulturo potrdili tudi opozicijski predlog o izvrševanju zakona o kulturnem evru.

Prejšnji teden je bilo na področju kulturne politike pestro. V sredo so na pobudo Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, sklicali novinarsko konferenco in predstavili skupno pismo z geslom Ostanimo v družbi najboljših! Naslovljeno je na kulturnega ministra Vaska Simonitija in vlado Republike Slovenije, podpisali pa so ga v več kot 40 krovnih organizacijah s področja kulture. Opozorili so, da vodilne evropske države za financiranje kulture v obdobju koronakrize že namenjajo dodatna sredstva ali jih še bodo.

Pestro je bilo tudi v državnem zboru. Na pobudo poslanske skupine Levica so sklicali nujno sejo Odbora za kulturo in na njej pozvali poslance, kot so zapisali, proti rezom v kulturni proračun pod krinko ukrepov za omilitev posledic epidemije covid-19. Poslanci so se seznanili s stanjem razpisov na področju knjige in filma. Svoje poglede je predstavil tudi kulturni minister Vasko Simoniti.

Kot so v skupnem pismu zapisali predstavniki in predstavnice kulturnikov, so političnim odločevalcem sporočili, da je kultura za družbo velikega pomena, kar se je izkazalo tudi med krizo; da ima spodbudne ekonomske učinke in da zaradi vsega pozitivnega, kar prinaša, rezi v proračun za kulturo niso sprejemljivi. Skupno pismo je prebrala igralka Nina Ivanišin, prejemnica letošnje nagrade Prešernovega sklada:

 Na preizkušnji so vsi družbeni podsistemi. A hkrati je kriza priložnost, da se v prihodnost zavihtimo s premišljenimi in odločnimi potezami, tudi na področju kulture. Številne evropske države, tudi naše sosede, po katerih se radi zgledujemo, so že napovedale poteze, ki jasno kažejo, da razumejo kulturo kot ključen gradnik sedanjosti in prihodnost. Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Estonija, Češka, Norveška in druge države so za blažitev posledic epidemije že napovedale velike dodatne investicije v kulturo. Tako enotno umeščanje kulture v strategije soočanja s krizo ni naključje. Kultura pozitivno učinkuje na vse elemente sodobne družbe.

Ekonomsko gledano kultura beleži enega najvišjih multiplikativnih učinkov, saj se vloženi evro v kulturo večkratno pomnoži in se ta sredstva v gospodarstvo vračajo. Kultura ima pozitivne psihosocialne efekte, česar ne potrjujejo zgolj številne raziskave, pač pa to jasno potrjuje trenutna situacija, ko si ne predstavljamo socialnega distanciranja brez neizmernega povečanja porabe kulturnih dobrin. Vsak dan krize Slovenci prosti čas preživljamo ob knjigah, filmih, glasbi in drugih umetnostih. Izredno povečanje obiska beležijo tudi v virtualnih muzejih, knjižnicah, knjigarnah in drugih spletnih vozliščih kulture. Kultura nam v teh trenutkih daje smisel.

Kot opozarjajo podpisniki pisma, Slovenija s strateškimi investicijami v kulturni sektor že zamuja. Proračun ministrstva za kulturo je bil še leta 2009 vreden 214 milijonov evrov, zaradi zategovanja pasu pa je med finančno krizo izgubljal veliko več od večine drugih ministrstev in je tudi danes še daleč od ravni pred tedanjo krizo. Podpisnike pisma skrbijo nekatere napovedi, da se bo vlaganje v kulturo zmanjševalo. Uroš Korenčan, Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, ob tem pojasnjuje specifične izzive uprizoritvene umetnosti in poudarja nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture:

Gledališka sezona 19/20 je bila sredi marca prekinjena v najbolj vitalnem delu. Izgubili smo produkcijsko najbolj ustvarjalne mesece; v večini gledališč se je prekinil študij več predstav hkrati. Spomladi gledališča pripravljamo produkcije, s katerimi osvajamo publiko v jeseni. Hkrati so trije pomladni meseci izrazito pomembni tudi za ustvarjanje lastnih prihodkov. Po tradicionalno sušnem januarju so gledališke dvorane polne publike; dodaten vir prihodkov v tem obdobju so gostovanja v Sloveniji in tujini. Statistično je največ evropskih festivalov s področja uprizoritvenih umetnosti v obdobju od aprila do konca junija. Glede na to, da smo zaradi epidemije izgubili štiri mesece aktualne sezone in da je močno vprašljiv glede ustvarjanja lastnih prihodkov tudi preostanek, ocenjujemo v gledališčih, da bo naša finančna realizacija prikrajšana za 30 odstotkov. Na odhodkovni strani to pomeni skoraj 50 odstotkov sredstev, ki so bila namenjena zunanjim sodelavcem, ne samo samozaposlenim na področju kulture; to so tudi plače v delu, ki ni sofinanciran iz javnih sredstev. Iz teh sredstev plačujemo tudi storitve vzdrževanja, najnujnejšo opremo; splošna ocena pa bi bila, da gre v večji meri za stroške plačila dela pogodbenim podjetjem, zasebnikom in samozaposlenim. Ogrožena je torej usoda posameznikov in poslovnih subjektov, ki posredno ali neposredno sodelujejo pretežno z gledališči. V gledališčih seveda prilagajamo naše letne načrte danemu položaju in jasno je, da bo tudi naša realizacija v letošnjem letu ustrezno manjša, s čimer bomo tudi zmanjšali stroške, čeprav to ne odpravi eksistenčne negotovosti segmenta naših zunanjih sodelavcev. Hkrati opozarjamo na nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture, katere skrbniki smo. V ta namen so nam v zadnjih letih ostajali zgolj lastni prihodki. Glede na to, da bomo morali prilagajati naše prostore protiepdemijskim protokolom, pa smo prepričani, da bomo v ta namen letos potrebovali še več denarja.

Odgovor na potrebo po vzdrževanju javne kulturne infrastrukture so iskali tudi na seji Odbora za kulturo. Poslanec Socialnih demokratov Samo Bevk je predlagal sklep, da ministrstvo za kulturo v okviru rebalansa državnega proračuna zagotovi sredstva za kulturni evro ter pripravi razpise in merila za  pravočasno izvajanje. Samo Bevk:

V Republiki Sloveniji smo brez zakona o kulturnem evru že od 31. 12. 2013; sedaj teče že sedmo leto, ko je slovenska kultura prikrajšana za sredstva iz naslova tega zakona. Zato mislim, da je nujno, da se začne zakon izvajati s prihodnjim letom, tako kot je v zakonu zapisano. Zakon je podprlo 77 poslank in poslancev+, pa tudi prej sem razumel ministra Simonitija, da se strinja s predlogom, ki sem ga podal.

Predlog sklepa o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi je bil – edini iz vrst opozicije – potrjen, in to soglasno. Potrdilo ga je 16 članov Odbora za kulturo brez glasu proti.

Sicer pa se je tudi razprava Odbora za kulturo osredotočila na kulturni proračun. Slišati je bilo, da si še ni opomogel od prejšnje krize in še ni dosegel nekdanjega deleža dveh odstotkov državnega proračuna iz obdobja prvega predkriznega ministrovanja Vaska Simonitija. Simoniti je na seji predstavil svoj pogled na vmesno obdobje in naprej:

Vsekakor sem tukaj zato, da bom delal za kulturo in skušal dobiti čim boljše pogoje, da bom kulturi pomagal. To mi je najmanjše breme; veliko breme pa mi je uskladiti med socialnimi korektivi in podpiranjem dejanske ustvarjalnosti. Čemu to pripisujem? Krivdo zadnjih osmih ali desetih let ne pripisujem posameznim ministrom. Trdim, da vsak minister pride z dobrim namenom; mislim, da ni ministra, ki bi delal proti kulturi, ima pa lahko drugačen zorni kot, odpre neke druge brazde, kot sem že večkrat rekel. Ampak da so menjali vsako leto in pol ali dve ministra, tako noben ni mogel zaorati in primerno izpeljati neki koncept. To je povzročilo neznanski razrast birokratiziranosti, medtem ko se izogibamo prepoznanju dobrih ustvarjalcev. V teh okvirih je treba preživeti in peljati to hišo v prid kulturni sceni od ljubiteljske do visoke. Zato si bom prizadeval z nemalo energije; kako bo uspelo, pa v tem trenutku ne morem obljubiti. Morate vedeti, da govorimo v časih, ko bi sam bolj težil k temu, da preprečimo, da bi šlo še na slabše, ne pa da zahtevamo v relativno težkih časih. Obljubljena je najmanj osem odstotna recesija v naši državi in tudi v Evropi. To so realne posledice. Torej ne morem obljubiti v tem času, da bom zagotovil več sredstev ali odprl nove projekte; predvsem se bom trudil, da ne bodo prizadete zadeve in da vsaj v letošnjem letu, ko smo dedič lanske podlage, kultura ne bo prizadeta ali pa vsaj v manjši meri.

Poslanci so se na seji seznanili s stanjem razpisov obeh javnih agencij za knjigo in film glede na marčevsko priporočilo ministrstva, naj agenciji zadržita izdajanje odločb in izvedbo novih razpisov do rebalansa državnega proračuna.

Kot je povedala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v intervjuju za Večer, so zato filmski projekti, tako predprodukcije in produkcije kot postprodukcije filmov, zastali. Na strani produkcijskih hiš so nastali dodatni nepredvideni stroški, pričakovati je tudi velik upad tujih vlaganj v večinsko slovenske filme.

Nataša Bučar še ocenjuje, da bo letos zaradi zastoja mednarodnih vlaganj v koprodukcije in preložitve razpisov nacionalnih skladov v produkcijah slovenskega filma manjkal vložek v višini dveh milijonov evrov. Prav tako je popolnoma zastalo področje reproduktivne kinematografije. Zaprti so kinematografi, odpovedani so festivali in drugi filmski dogodki, zastala je filmska distribucija, opozarja direktorica Filmskega centra. Na seji je predstavila tudi ustanovitev kriznih skladov za film in avdio-vizualna dela po vzoru evropskih držav, kot so Finska, Avstrija, Italija.

Direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida pa je navedla dve bojazni:

Gre namreč za bojazen pred tem, kaj bo prinesel rebalans in kdaj se bo zgodil. Če govorim z našega stališča, smo za letos glavne štiriletne programske razpise k sreči izpeljali in zanje sklenili pogodbe, kjer črpanje sredstev poteka nemoteno. Tukaj gre za približno 3 milijone od 3,83 milijonov evrov transfernih sredstev, ki naj bi jih letos razdelili. Ostaja še 830.000 evrov; morda se to komu v okvirih, v katerih se v parlamentu na splošno pogovarjate, ne zdi veliko. Za področje knjige je to ogromno denarja. Gre delno za razpise, ki so že izvedeni in so pred izdajo odločb. To so dvoletni razpisi za podporo knjigarnam, bralne kulture, literarnih prireditev, izdaje knjig, mednarodnega sodelovanja, posebne promocijske projekte in za projekt Rastem s knjigo. Skupaj gre za 101 vlogo, ki smo jih na vse te razpise prejeli, jih že zaključili, odločbe so pripravljene in čakajo na izdajo.

Kdaj bo rebalans in kolikšna sredstva bo prinesel kulturi, še ni znano, je na seji Odbora za kulturo omenil minister Simoniti. Toda po sredini seji Odbora za finance je že znano, da bodo poslanci državnemu zboru predlagali povečanje odhodkov državnega proračuna v letošnjem letu z 10,5 na 12,5 milijarde evrov zaradi izjemnih okoliščin, ki so povzročile ekonomsko in finančno krizo tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, kot je dejal finančni minister Andrej Šircelj. Poslanec Levice Luka Mesec v imenu predlagateljev seje:

 Tako kot govori minister za finance: treba je delati na anti ZUJF-u, na investicijah in pametno usmeriti denar k ljudem, ki bodo iz tega denarja lahko nekaj ustvarili. Tukaj se pogovarjamo o dveh panogah, kjer dela ogromno nadarjenih ljudi, do katerih je imela država zaenkrat zelo mačehovski odnos. To je naš današnji poziv. Dajmo tokrat narediti drugače. Proračun ima precej širok okvir, fiskalno pravilo letos ne velja in sredstva, ki jih potrebujemo niso visoka; za proračun je to na ravni statističnih napak, pogovarjamo se o 0,01 odstotka. Ni veliko omejitev z izjemo te, da se moramo kot parlament in kot politični odločevalci odločiti, da končno naredimo te korake.

Vlada že pripravlja tretji protikoronski paket, ki naj bi bil manj univerzalen kot prejšnja dva in bolj sektorsko naravnan. Tu je priložnost za posebne ukrepe, pobude ali krizne sklade. Poleg tretjega svežnja bo po napovedih vlade potrebna izhodna strategija. Ta načrt bo po sredinih besedah Širclja pokazal, v kolikšnem času naj bi se javne finance vrnile na stanje pred epidemijo; Šircelj ocenjuje, da bo potrebnih nekaj let. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun pa je sedanje razmere ponazoril z gašenjem požara, pri katerem se nihče ne vpraša, kolikšen bo račun za vodo, ki jo bodo porabili gasilci. Na koncu pa bo treba račun za vodo vendarle plačati, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije opozoril Kračun.

Če se vrnemo na Odbor za kulturo, je poslanska skupina Levice pripravila pet sklepov, odbor pa je vse zavrnil, medtem ko so sprejeli predloge SDS, in sicer, da odbor pozove kulturno ministrstvo, naj po odpravi omejitvenih ukrepov nadaljuje postopke za izvedbo razpisov. Hkrati odbor poziva ministrstvo, naj v tretji paket ukrepov vključi še tiste samostojne kulturne ustvarjalce, ki so izpadli iz dosedanjih dveh, ter da v skladu z možnostmi proračuna zagotovi kulturi ustrezen položaj za nemoteno delovanje in razvoj na vseh področjih.


04.05.2023

Mineva 30 let, odkar se je poslovil France Štiglic: "Verjamem njegovi Primorski, njegovi Gorenjski, njegovemu Prekmurju"

Na današnji dan pred 30 leti se je poslovil eden od najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske kinematografije, France Štiglic. Režiral se je prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji. Na skoraj 40-letni umetniški poti je ustvaril 15 celovečercev, pet TV serij, več kratkih in dokumentarnih filmov ter obzornikov. Okroglo obletnico bodo obeležili nocoj v Murski Soboti s slavnostno premiero digitalno restavrirane kopije filma Veselo gostivanje, ki ga je Štiglic posnel v Prekmurju leta 1984. France Štiglic, eden od pionirjev slovenskega filma; nominiran za tujejezičnega oskarja in cansko zlato palmo, tudi profesor in dekan AGRFT-ja ter minister za kulturo, se je rodil leta 1919 v Kranju, kjer je prvič srečal s filmsko umetnostjo. Pred štirimi desetletji se je v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom takole spominjal tega obdobja: "Oče je prinesel domov dva aparata, ki sta bila za tisti čas imenitna. S prvim, manjšim, smo projicirali barvne slike s podolgovatih plošč, na katerih je bilo pet trenutkov nekega dogodka, na primer žabjega skoka z listov v vodo. Drugi, večji aparat, pa je bil pravi projektorček, čeprav le igrača za 35-milimetrski film; seveda nemi. Poganjati ga je bilo treba z ročico tako kot so v tistem času vrteli filmske kamere. Imel je dimnik, skozi katerega je izpuhtevala vročina žarnice ali pa tudi sveče, če ni šlo drugače. Za filmsko predstavo pa je bil največji problem seveda filmski trak. Nanj smo prežali v kinu v Narodnem domu in v kinu Talija, pravzaprav na sličice, ki so jih operaterji izrezovali, kadar so lepili film, če se je utrgal. Včasih smo tako prišli tudi do daljšega konca; takrat je bil še posebej srečen dan. Te koščke smo potem zlepili, kakor je pač naneslo, tako da je nastal kolaž najbolj smešnih, najbolj dramatičnih prizorov, v katerih so se menjavali kavboji, filmske zvezde, komiki, živali, pa stari Rimljani … tako da nam gledalcem nikoli ni bilo dolgčas, posebej ker je bilo mogoče z vrtenjem ročice stvari ritmično po želji še prirediti: pospešiti ali zadrževati." Obeleževanju omenjene obletnice so se pridružili pri Slovenskem filmskem centru, ki je v zadnjih letih koordiniral digitalno restavracijo nekaterih njegovih filmov. Nocoj bo v Murski Soboti premiera digitalno restavriranega filma Veselo gostivanje, ki ga je Štiglic posnel leta 1984 v Prekmurju. Film sledi pripetljajem skupine muzikantov, imenovanih Pickova banda. Katere so prepoznavne poteze njegovega opusa? O tem je pred tremi leti ob stoletnici njegovega rojstva v oddaji Arsov forum razmišljal režiser in profesor Miran Zupanič: "Prepričan sem, da v slovenskem filmskem opusu ne najdemo avtorja, ki bi tako suvereno in zdi sem mi, da celo načrtno vstopal v posamezne regije ali pokrajine Slovenije in jih znal na zelo subtilen način oživiti. Čeprav sem iz Štajerske, verjamem njegovi Primorski, njegovi Gorenjski, tudi njegovemu Prekmurju. Se mi zdi, da je znal v filmske opne in zvoke ujeti genius loci nekega prostora ali pokrajine. To je res dragoceno, to moramo znati prepoznavati." France Štiglic je nekoč dejal: »Biti ustvarjalec - to je neizmerna sreča ... Mimo osebne, družinske sreče je to najvrednejše, kar lahko človek doživi: dajati iz sebe nekaj drugim ljudem, pritegniti jih s svojo predstavo sveta, jih pripraviti, da jokajo ali se smejejo,« tako so njegove besede povzeli v Slovenski kinoteki, kjer maja in junija pripravljajo projekciji partizanske komedije Ne joči, Peter in omenjenega pionirskega filma slovenske profesionalne umetniške kinematografije Na svoji zemlji, ki tematizira osvobodilni boj na slovenskem Primorskem med drugo svetovno vojno. Vstopnica bo, kot so sporočili iz Kinoteke, omogočala brezplačen obisk razstave France Štiglic: filmska zapuščina, ki bo na ogled še do 25. junija. Foto: Arhiv Slovenske kinoteke


03.05.2023

Ta mehkoba - Severa Gjurin

Potovanje po albumu 'Ali je še kaj prostora', ki je izšel leta 2020, prinaša veliko mehkobe, poslušalcem pa je večina vsebine že dobro znana. O nastanku pesmi, ozadju le-teh, ter pogumu pevke, ki se zadnja leta podpisuje tudi pod glasbo in besedila odpetega, v iskrenem pogovoru v oddaji Srce šansona.


30.04.2023

Iz Leipziga v Frankfurt

Slovenija se na knjižnem sejmu v Leipzigu predstavlja s skoraj 30 dogodki, ki utirajo pot na letošnje častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu, na priložnost, ki jo bomo mogoče ponovno dočakali šele čez pet desetletij. Med slovenskimi avtorji je bil tudi v Leipzigu najbolje obiskan Slavoj Žižek. Častna gostja pa je Avstrija. Foto: Leipziger Messe / Jens Schlüter


28.04.2023

Letošnji festival Crossing Europe nosi geslo "Evropa, moramo se pogovoriti!"

Od 26. aprila do 1. maja na severu Avstrije poteka že 20. filmski festival CROSSING EUROPE Linz, ob katerem mesto Linz za teden dni postane stičišče sodobne evropske avtorske kinematografije. 39 igranih, dokumentarnih in kratkih filmov iz 45 držav tudi letos predstavlja nekonvencionalne, kritične in umetniško ambiciozne perspektive mlade generacije evropskih filmskih ustvarjalcev. Prispevek je pripravila Petra Meterc, ki se je pogovarjala tudi z režiserko filma Elaha, Mileno Aboyan.


28.04.2023

100. obletnica rojstva Rape Šuklje

26. aprila je minilo stoletje od rojstva publicistke, prevajalke ter filmske in gledališke kritičarke Rape Šuklje. Bila je dolgoletna urednica radijske oddaje Gremo v kino, znana po svojih žlahtnih in iskrivih kritikah. Ob delu za radio je delovala kot prevajalka: v slovenščino je prevedla številna literarna dela, med drugim Sliko Doriana Graya Oscarja Wilda. Prispevek o njenem ustvarjanju je pripravil Urban Tarman.


28.04.2023

Slovenski filmi, za katere le redko slišimo - cikel filmov v Kinodvoru

2. maj bo v Kinodvoru v Ljubljani posvečen Slovenskim filmom, za katere le redko slišimo. Marcel Štefančič jr. je za dogodek izbral pet filmov: Sončni krik Boštjana Hladnika, Dobri stari pianino Franceta Kosmača, Pomladni veter Rajka Ranfla, Trenutki odločitve Františka Čapa in Krč Boža Šprajca.


28.04.2023

Osvobodilna fronta na filmskem platnu - cikel filmov v Slovenski kinoteki

Le dan po dnevu upora proti okupatorju, ki se je včasih imenoval dan osvobodilne fronte, so v Slovenski kinoteki na spored uvrstili mini cikel z naslovom Film OF. V nasprotju z morebitnimi pričakovanji na programu ni partizanskih filmov s področja Slovenije ali nekdanje Jugoslavije, temveč italijanski B-film, Tarantino in film ukrajinske oz. sovjetske režiserke Larise Šepitko. Peterica ožigosanih Enza G. Castellarija iz leta 1977 je, kot so zapisali v Kinoteki, »umazani kult[ni film] notoričnega kralja evropskega žanrskega smetja« in prikazuje razbojniško bando junaških ameriških vojakov, ki se proti koncu druge svetovne vojne klati po razdejani Evropi, zatakne v goltancu nacistične pošasti in mesarske podvige krona z razstrelitvijo vlaka. Film je navdihnil tudi enega izmed najbolj cinefilskih holivudskih režiserjev, Quentina Tarantina. Vzpon Larise Šepitko pa je umeščen v Belorusijo leta 1942. Film, ki je v Berlinu dobil zlatega medveda, pa se je izmaknil sovjetski cenzuri, ker naj bi do solz ganil funkcionarja komunistične partije. S programsko asistentko v Slovenski kinoteki Anjo Banko, ki je pripravila program film OF, se je pogovarjala Tina Poglajen.


28.04.2023

Mednarodni dan plesa

29. aprila praznujemo Mednarodni dan plesa. Svetovna organizacija za uprizoritvene umetnosti in Unesco sta ga razglasila leta 1982 in z datumom praznovanja proslavila reformatorja plesne umetnosti in utemeljitelja modernega baleta Jeana-Georgesa Noverra, ki se je rodil na ta dan leta 1727. Glavni namen dogodka, ki poteka po celem svetu, je praznovati in uživati v plesu ter tudi opominjati na njegovo vlogo za našo umetnostno-kulturno dediščino. (foto: Slovensko praznovanje Mednarodnega dneva plesa (C) Sunčan Stone)


28.04.2023

Meaoiswiamia − geslo avstrijskega častnega gostovanja v Leipzigu

Avstrija se na knjižnem sejmu v Leipzigu predstavlja z nenavadnim geslom meaoiswiamia. Gre za posebej ustvarjeno besedno skovanko, ki pomeni več kot mi, z njo pa želijo sporočiti, da literature ni mogoče zreducirati na skupni imenovalec, ne po obliki ne po vsebini. Knjižni sejem v Leipzigu je zaradi pandemije odpadel kar trikrat, za Slovenijo pa je pomemben predvsem zaradi letošnjega častnega gostovanja v Frankfurtu. Pričakovanje pred Frankfurtom bodo do nedelje dvigali na 30 dogodkih. Avstrijci so v Leipzig pripeljali kar 200 avtorjev. Na njihovem čelu pa je koroška Slovenka Katja Gasser, umetniška vodja avstrijske predstavitve.


26.04.2023

Poezija iz avtomatov za uvod v leipziški knjižni sejem

Pred vrati je mednarodni knjižni sejem v nemškem Leipzigu, ki bo po treh letih po pandemiji koronavirusa potekal v živo. Letošnje geslo je Dobesedno presenetljivo. Slovenija se na njem predstavlja s kar 27 dogodki, ki utirajo pot na letošnje častno gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu. Slovenski program so odprli sinoči s pesniškim in glasbenim večerom Zaključek za tri pesniške avtomate v Leipzigu, v tamkajšnji Literarni hiši. Ob avstrijskih pesnikih so iz Slovenije na branju poezije nastopili Miljana Cunta, Gregor Podlogar in Stanka Hrastelj. Mednarodni knjižni sejem v Leipzigu se za obiskovalce sicer začenja jutri. Častna gostja bo Avstrija. V času sejma poteka tudi eden največjih literarnih festivalov v Evropi, Leipzig liest (Lepzig bere), z več kot 3000 dogodki na sejmu, po mestu in v okolici. Na drevišnjem slavnostnem odprtju bodo podelili leipziško knjižno nagrado za medsebojno razumevanje v Evropi. Prejela jo bo ruska pesnica judovskega rodu, romanopiska in novinarka Marija Stepanova, ki živi v pregnanstvu v Nemčiji, za zbirko poezije z naslovom Dekleta brez oblačil.


26.04.2023

V Narodni galeriji Rembrandt – grafike največjega starega mojstra

Rembrandt van Rijn ali na kratko kar Rembrandt, rojen leta 1606 v Leidnu na Nizozemskem, je znan kot mojster svetlobe – globino, tako prostorsko kot čustveno, je ustvarjal z dramatično igro senc in osvetlitev, ki so s strani padale na obraze in telesa. Ta učinek je posebno opazen v črno-beli grafiki, v kateri se je pokazala še ena njegova veščina – risba. Velika razstava z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra je plod sodelovanja z Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama. Ob tem je izšel tudi obsežen katalog v slovenščini in angleščini. Morda se kdo še spomni izbora mojstrovih grafik leta 2000 v Cankarjevem domu, a, kot pravijo, je "po skoraj četrt stoletja čas, da nove generacije spoznajo delo veličastnega umetnika." Pa tudi za drugačen koncept predstavitve gre tokrat, poudari vodja projekta Michel Mohor, višji kustos Narodne galerije v Ljubljani. Rembrandt torej ostaja, samo pogled se spreminja, bi lahko rekli. Slika (izrez): Rembrandt, Trije križi, 1653, suha igla in dleto za bakrorez na pergamentu, 385 × 450 mm, faza I(5). Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam.


21.04.2023

Drago Ivanuša - prejemnik nagrade Prešernovega sklada 2023

V nedeljskem Glasbenem portretu bo sprehod skozi pogovor potekal vse od zgodnje zaljubljenosti v gledališče do potovanja v filmski svet, razkritja, kako izgledajo skoki v tujino, ter do tega, kako se počuti v vlogi džezista ob klavirju in kako razume ples oziroma človeški gib. Žanrskih omejitev ne pozna, saj v svojem svetu skladanja kroji stvaritve za komorne zasedbe in orkester, posega v baletno glasbo, piše skladbe na besedila pesmi slovenskih pesnikov ter tudi priznanih tujih, domač je v sodobnih zvrsteh, kot pianist in skladatelj pa je zelo rad sodeloval tudi z različnimi domačimi in tujimi glasbeniki ter glasbenimi skupinami. "Gledališče ali pa umetnost sploh, se mi zdi, da je neki element našega življenja in naše skupnosti, družbe, ki jo dela na neki način humano,……umetnik pa si lahko samo tako, da si občutljiv. In ko si občutljiv, si seveda tudi izpostavljen zaradi svoje občutljivosti, ampak v tem je pa tudi neka lepota."


21.04.2023

Pogovor z Davidom Diopom: Ne pišem zato, da bi nekaj dokazal

Roman Več kot brat, za katerega je francoski pisatelj David Diop prejel mednarodno nagrado booker, je pred tremi leti v prevodu Janine Kos izdala Mladinska knjiga. Za avtorjem se je ob njegovem gostovanju v Sloveniji pogovarjal Vlado Motnikar. VM: O veliki vojni je bilo napisanih že na stotine romanov, vaš pa odpira sorazmerno pozabljeno poglavje o vojakih iz francoskih kolonij, ki so se na evropski fronti bojevali za svoje kolonialne gospodarje. A samo to verjetno ne bi zadostovalo za mednarodno nagrado booker – čemu še pripisujete tolikšen uspeh? DD: Rekel bi, da je roman Več kot brat dal besedo senegalskemu vojaku v času, ko se je vojna dogajala. Senegalski vojaki tedaj niso imeli pravice do svoje besede, služili so kolonialnemu imperiju in niso imeli pravice do lastnega mnenja. Lahko bi rekli, da je moj roman dal glas nekomu, ki ga sicer ni imel, in da je knjiga prav zato doživela tak uspeh. VM: Ob tem romanu morda lahko bolje razumemo tisto surovost, blaznost, grozovito nasilje, ki ga vojna slejkoprej prinese s sabo. Toda, ali je to sploh mogoče razumeti? DD: Ko sem se pripravljal k pisanju tega romana, sem prebral veliko zgodovinskih dokumentov, veliko pričevanj francoskih in tudi nemških vojakov. To je bila ekstremna vojna, industrijska vojna, ki je zelo dolgo trajala in je povzročila veliko smrti. Neki zgodovinar je izračunal, da bi mimohod, ki bi se ga udeležili vsi mrtvi in ranjeni v tej veliki vojni, trajal dvanajst dni in dvanajst noči. VM: Kako bi vaš vojak Ndiaye s svojimi grozovitimi izkušnjami lahko živel po vojni? Kako je – po vsaki vojni pravzaprav – mogoče preiti iz surovosti v človečnost? DD: Danes veliko vemo o travmah, ki jih povzroča vojna; še posebej po vietnamski vojni vemo, kakšni so posttravmatski šoki. V prvi svetovni vojni pa to ni bilo znano niti se ni govorilo o tem. Prevladovalo je mnenje, da so se vojaki, ki so zaradi teh travm izgubili razum, pač skušali izogniti fronti. A če se vrnem k vašemu vprašanju: za mojega vojaka Alfa Ndiaya ne obstaja nikakršen 'potem'. Je lik, ki, ko utihne, tudi izgine. VM: Že pred pisanjem romana Več kot brat ste se ukvarjali s stiki med kolonialno Evropo in kolonizirano Afriko, raziskovali ste 18. in 19. stoletje. Je namen vašega pisanja tudi v opozarjanju na izkoriščanje, predsodke ali aroganco? DD: Ne pišem zato, da bi nekaj pokazal oziroma dokazal. Zanimajo me odnosi med Afriko in Evropo – doslej so bili moji romani postavljeni v kolonialno obdobje. Svoje osebe želim postaviti v okolje, v katerem so živele. Ne želim izrecno predati nekega sporočila, bralcu želim samo prikazati, kakšno je bilo življenje. Moji romani nimajo didaktične razsežnosti, želim si le, da bi bralec razumel vso kompleksnost situacije in življenja mojih likov. Foto: Mladinska knjiga, detajl fotografije


20.04.2023

"Ko spoznaš, da nič ni tako, kot govorijo, takrat odrasteš" - Luka Mihailović, režiser filma Indigo kristal

Prejšnji teden je v ljubljanskem Cineplexxu premiero doživel celovečerni prvenec mladega srbskega režiserja in scenarista Luka Mihailovića. Režiser je ob premieri črno-bele kriminalne drame o nekdanjem zaporniku, ki mora znova poiskati svoje mesto pod soncem, skupaj z ekipo obiskal Ljubljano. Indigo kristal v naslovu združuje oznaki za generaciji današnjih najstnikov oziroma mlajših odraslih, za indigo generacijo, ki je v Srbiji še doživela vojno po razpadu nekdanje skupne republike, in za generacijo kristal, ki se je rodila po vojni in je z njo – vsaj neposredno – manj obremenjena. Z glavno moško vlogo Vuka, ki ga igra Miodrag Radonjić (videli smo ga v regionalni uspešnici, v trilerju Južni veter), film Indigo kristal vključuje tudi starejše pripadnike generacije Y. Scenarist in režiser filma je Luka Mihailović, ki šele končuje beograjsko filmsko akademijo. Kot je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, je to njegov diplomski film, kar je obetaven začetek za mladega avtorja, ki se je rodil v Šabcu, mestu v zahodni Srbiji na bregu Save s približno 60.000 prebivalci, in v Šabac je postavil tudi svoj celovečerni igrani prvenec: "Šabca se spominjam kot starega industrijskega mesta, spominjam se sive Zorke, kemijskega podjetja, ki je spuščalo velike količine dima iz dimnikov … Potem sem odšel študirat v Beograd in po nekaj letih sem se znova vrnil v mesto. Naletel sem na norišnico: pisani trg, instalacije, skulpture, ki mestu dajejo povsem drugačno podobo od tiste iz mojega otroštva. Danes je videti »kot šminka«. Trenutek, ko sem se vprašal, ali sem postal tujec v svojem mestu ali pa je mesto tujec in sem sam ostal enak; vprašanja, ali se je spremenilo samo nekaj ali vse, to so vprašanja in občutki, ki so spodbudili nastanek filma: zgodbo o povratniku, ki ne ve, pri čem je; ne ve, ali še vedno ima svoje stare prijatelje ali ne …" Luka Mihailović dodaja, da je Indigo kristal, če postavimo v oklepaj ves kriminalni trušč in napetost, ki izhaja iz tega, predvsem film o odraščanju. In kaj je zanj odraščanje, Luka Mihailović: "Odraščanje se zgodi v trenutku, ko spoznate, da vse, kar ste se učili – tudi o morali ste se učili, predvsem o tisti v idealnih okoliščinah in razmerah – kadar vas življenje udari z vso silo, ne drži popolnoma. Odraščanje se zgodi, ko spoznate, da ni nič tako, kot govorijo, da je. Vuk to dojame šele na koncu filma. On je pasiven lik in celo ko osvoji Majo, prijateljico, ki je nikoli prej ni uspel imeti in zdaj jo ima, ona bolj spodbuja njega. On je pasiven lik in ko se na koncu odloči, da vendarle nekaj stori, je to v popolnem nasprotju z njim, kot ga poznamo gledalci. To je trenutek, ko spozna, da ne more več samo klečati …" Svoboda ni to, da delaš, kar želiš; svoboda je, da ne delaš, česar nočeš – tako jo v enem od dialogov opredeli film, in to je ključ do nove življenjske poti Vuka, nekdanjega preprodajalca drog, ki po prihodu na »svobodo« neuspešno išče redno in običajno službo, kot jo imajo njegovi bolje socializirani vrstniki in vrstnice, hkrati pa Vuk opazuje mlajšega brata svojega pokojnega prijatelja, kako brzi po njuni poti preprodajanja drog. Zanju se je v enem primeru končala z zaporom in v drugem s smrtjo. Vuk želi preprečiti, da ponovi njuno napako, in pri tem hočeš-nočeš najde svoje mesto pod soncem. Foto: Kulturni center Kočevje


19.04.2023

Trio violončelistke Natalie Clein: ''Umetnost je živa in ves čas raste.''

Na 5. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor je v dvorani Union tretjič gostovala priznana britanska violončelistka Natalie Clein s kolegoma v klavirskem triu.


18.04.2023

Nina Šenk po izvedbi s Kraljevim orkestrom Concertgebouw

Kraljevi orkester Concertgebouw v Amsterdamu je v svoji matični dvorani v petek izvedel Koncert za orkester te slovenske skladateljice Nine Šenk. Delo je nastalo po naročilu Bavarskega radijskega orkestra v Münchnu, kjer so ga pod taktirko Matthiasa Pintscherja prvič izvedli 7. februarja leta 2020, le dva tedna pozneje je skrajšan izbor stavkov izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija, ta teden pa je skladbo v svoj program uvrstil eden najboljših orkestrov na svetu. Po izvedbi smo skladateljico povabili k pogovoru.


18.04.2023

Nagrada Izidorja Cankarja umetnostnemu zgodovinarju dr. Blažu Resmanu

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo je v Moderni galeriji podelilo bienalno nagrado in priznanja Izidorja Cankarja. Za življenjsko delo pri raziskovanju starejše likovne umetnosti na Slovenskem so se poklonili dr. Blažu Resmanu, upokojenemu znanstvenemu svetniku in dolgoletnemu sodelavcu Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta, ki se je doma in v tujini uveljavil kot vrhunski umetnostni zgodovinar. Priznanja Izidorja Cankarja za projekte na področju umetnostne zgodovine pa so prejeli: dr. Katra Meke za razstavni projekt Fortunat Bergant, prof. dr. Matej Klemenčič in prof. dr. Enrico Lucchese za organizacijo in izvedbo mednarodnega simpozija Meceni, posredniki in beneški umetniki na Dunaju in v deželah Svetega rimskega cesarstva in uredništvo istoimenske znanstvene monografije ter še Oddelek dokumentacija – arhiv Moderne galerije in kustosinje Jana Intihar Ferjan, Bojana Rogina in Teja Merhar za izjemen prispevek k oblikovanju, hranjenju in proučevanju arhiva podatkov na področju likovne/vizualne umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Foto: ZRC SAZU


15.04.2023

Jazz Ars All Stars - Nina Strnad Jazz Band

V okviru cikla Jazz Ars All Stars bo v ljubljanski Cukrarni nastopila pevka NIna Strnad. S sekstetom bo premierno predstavila svoj avtorski program. Z njo bodo bobnar Kristijan Krajnčan, basist Jošt Lampret, pianist Gregor Ftičar, saksofonist Jaka Kopač in trobentač Tomaž Gajšt. V avdio in video prenosu na Programu Ars Radia Slovenija in spletni strani MMC RTV Slovenija.


14.04.2023

"Fascinirajo me romantične krajine, kar pa ne pomeni, da sem tudi sam romantik", pravi Staš Kleindienst

V Moderni galeriji so izročili priznanji in nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost – najvišjo stanovsko nagrado pri nas. Komisija v sestavi dr. Nadja Zgonik, Žiga Kariž, Marko Glavač in dr. Aleš Vaupotič jo je, kot že omenjeno, podelila 44-letnemu slikarju Stašu Kleindienstu, priznanji pa sta prejela multimedijska umetnica Maša Jazbec in slikar Mitja Konić. V slikah Staša Kleindiensta začutimo igrivost, kot bi se slikarsko igral z drobnimi figuricami v svojem svetu, ki je po eni strani magičen, kar se zdi tudi zaradi ilustrativno natančnih, z detajli napolnjenih odslikav, a po drugi strani je temelj kristalna resničnost, vsakdanji svet. Kot so med drugim utemeljili, Kleindienst "svojo umetniško prakso razume kot način soočanja z družbenimi in kulturnimi vprašanji. Prepoznavanje pomena kolektivnega delovanja, avtoritete, anti / utopije, odnosa do narave in družbe, kulture, vrednot, urbanizma, ujetosti v sistem in iznajdba pravšnjega slikarskega jezika za upodobitev teh sklopov, odlikuje njegov opus, za katerega lahko morda poenostavljeno in hkrati z vso odgovornostjo rečemo, da je pretežno krajinarski", zapiše Žiga Kariž. A ob tem moramo izpostaviti še drugo Kleindienstovo plat, na katero je opozorila Maja Kač v besedilu ob njegovi razstavi Insomnia v Žalcu – v središče ga je postavila "kot pozornega opazovalca ne nujno širše družbe kot takšne, ampak predvsem lastne okolice". Njegovo slikarstvo tudi opiše kot veliko bolj osebno, kot se nemara na prvi pogled zdi. Priznanje Riharda Jakopiča je prejela akademska raziskovalka in intermedijska umetnica Maša Jazbec. Živi in dela v Trbovljah, kjer vodi laboratorij DDTLab. Njena tema je presečišče človeka, digitalne tehnologije in še posebej robotov, ustvarja nove tehnološke organizme, kot pravi. Med številnimi razstavami doma in po svetu omenimo lansko v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki z naslovom Sintetični organizmi. Prejemnik priznanja akademski slikar Mitja Konić se je v zadnjem obdobju predstavil s tremi velikimi samostojnimi razstavami: v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevica na Krki, Galeriji Murska Sobota in Galeriji Velenje. Z magistrskega študija na dresdenski akademiji likovnih umetnosti je v naš prostor, kot so zapisali, "prinesel novo slikarsko vitalnost, ki poživlja slikarski medij s pogledom, ki ni povzet po vnaprej izbranih vzorcih, temveč z izrazno svežino širi možnosti slikarskega medija". Podelitev nagrade in priznanj Riharda Jakopiča organizira Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v sodelovanju z Moderno galerijo, pri izboru nagrajencev sodelujeta še Akademija za likovno umetnost in oblikovanje in Slovensko društvo likovnih kritikov. Razstavo letošnjih lavreatov Staša Kleindiensta, Maše Jazbec in Mitja Konića si lahko v Galeriji ZDSLU na Komenskega 8 v Ljubljani ogledate do 6. maja. Na fotografiji Staš Kleindienst, osebni arhiv


12.04.2023

Violinist Barnabas Kelemen in pianist Mihaly Berecz: ''Najlepše pri klasični glasbi je, da hkrati vstopimo v raznolik zvočni svet.''

V Gallusovi dvorani sta izvedla 5. koncert Srebrnega abonmaja in predstavila izbrane sonate Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franza Schuberta, Mauricea Ravela in Bele Bartoka.


Stran 7 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov