Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj bi se moral začeti 73. cannski filmski festival, a mestece ob Azurni obali je prazno.
Nocoj bi se moral začeti 73. cannski filmski festival – osrednji dogodek na področju filmske umetnosti in industrije. A mestece ob Azurni obali je prazno, filmska palača se je spremenila v začasno zatočišče za brezdomce. Festival se je, kot vsi drugi, prilagodil času, filmsko sejmišče je prestavljeno na konec junija, vendar v virtualni svet. Prav tam te dni tudi že poteka srečanje izbranih prodornih mladih producentov, med katerimi je tudi Slovenka Marina Gumzi.
Thierry Frémaux, umetniški direktor Cannesa, je na predvečer dogodka v številnih intervjujih ponovil, da še vedno niso v celoti odpovedali letošnjega festivala. Fizično ga sicer ne bo, nameravajo pa v začetku junija objaviti seznam filmov, ki bi jih, v normalnih okoliščinah, uvrstili v program. Filmi namreč nujno potrebujejo festivale, ker jim dajejo pozornost in odpirajo poti do gledalcev; prav tako filmi tudi nujno potrebujejo kritiko. In tisti, ki bodo imeli oznako Cannes 2020, bodo zagotovo imeli lažjo pot. Francozi nameravajo filmom utirati poti tudi v sodelovanju z uglednimi festivali v Locarnu, Torontu, San Sebastianu, New Yorku, Busanu in drugimi; s septembrskim beneškim festivalom pa si želijo še dlje in skupaj predstavljati filme.
Letošnji Cannes bi bil čudovit, še pravi Frémaux, a dodaja, da filmov, kot sta komedija Francoska izpostava Wesa Andersona z režiserjevo klasično zvezdniško igralsko zasedbo ali pa drame Tri zgodbe Nannija Morettija o treh družinah, ki živijo v istem bloku, ne nameravajo omejevati s svojim seznamom in jih lahko zdaj prevzamejo drugi festivali. A tudi ti imajo svoje računice in svoja tveganja.
Junija bomo torej izvedeli, kateri filmi, ob omenjenih, bi se letos potegovali za zlato palmo, od tu naprej pa lahko le še čakamo, kako do njih. Najraje v globoki temi zdaj še zaprtih kinodvoran.
Nocoj bi se moral začeti 73. cannski filmski festival, a mestece ob Azurni obali je prazno.
Nocoj bi se moral začeti 73. cannski filmski festival – osrednji dogodek na področju filmske umetnosti in industrije. A mestece ob Azurni obali je prazno, filmska palača se je spremenila v začasno zatočišče za brezdomce. Festival se je, kot vsi drugi, prilagodil času, filmsko sejmišče je prestavljeno na konec junija, vendar v virtualni svet. Prav tam te dni tudi že poteka srečanje izbranih prodornih mladih producentov, med katerimi je tudi Slovenka Marina Gumzi.
Thierry Frémaux, umetniški direktor Cannesa, je na predvečer dogodka v številnih intervjujih ponovil, da še vedno niso v celoti odpovedali letošnjega festivala. Fizično ga sicer ne bo, nameravajo pa v začetku junija objaviti seznam filmov, ki bi jih, v normalnih okoliščinah, uvrstili v program. Filmi namreč nujno potrebujejo festivale, ker jim dajejo pozornost in odpirajo poti do gledalcev; prav tako filmi tudi nujno potrebujejo kritiko. In tisti, ki bodo imeli oznako Cannes 2020, bodo zagotovo imeli lažjo pot. Francozi nameravajo filmom utirati poti tudi v sodelovanju z uglednimi festivali v Locarnu, Torontu, San Sebastianu, New Yorku, Busanu in drugimi; s septembrskim beneškim festivalom pa si želijo še dlje in skupaj predstavljati filme.
Letošnji Cannes bi bil čudovit, še pravi Frémaux, a dodaja, da filmov, kot sta komedija Francoska izpostava Wesa Andersona z režiserjevo klasično zvezdniško igralsko zasedbo ali pa drame Tri zgodbe Nannija Morettija o treh družinah, ki živijo v istem bloku, ne nameravajo omejevati s svojim seznamom in jih lahko zdaj prevzamejo drugi festivali. A tudi ti imajo svoje računice in svoja tveganja.
Junija bomo torej izvedeli, kateri filmi, ob omenjenih, bi se letos potegovali za zlato palmo, od tu naprej pa lahko le še čakamo, kako do njih. Najraje v globoki temi zdaj še zaprtih kinodvoran.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov