Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kino Bežigrad

22.05.2020


Drive-in kino, ki bi mu v slogu »kave za na pot« po slovensko morda lahko rekli »zapelji se v kino« ali »kino iz avtomobila«, je vsekakor zanimiva, varna in tudi zelo zaželena filmska izkušnja.

Čez sedem let vse prav pride, so rade rekle naše stare mame, ko so na zgornjo polico shrambe pospravile neko odsluženo kramo in naše zavijanje z očmi ni nič kaj dosti pomagalo. Kar je še huje – največkrat se je izkazalo, da so imele še kako prav! Nekaj podobnega, če malo karikiramo seveda, bi lahko rekli tudi za tako imenovani drive-in kino, ki ga je v preteklih letih po več desetletjih životarjenja oživila urbana hipsterska subkultura, v teh, z epidemijo novega kornavirusa zaznamovanih časih, pa je zasijal v povsem novi luči. Medtem ko bomo v običajne kinodvorane najbrž še nekaj časa hodili kar se da previdno, ohranjujoč predpisano medsebojno razdaljo, nam avtomobilsko zavetje nudi precej večji občutek varnosti, ki se začne že s samim nakupom vstopnice. Pri ljubljanskem Kinu Bežigrad, ki sicer trenutno ni edini ponudnik ogleda filma iz udobja lastnega avtomobila pri nas, je pa po dveh uspešnih sezonah gotovo med najbolj uigranimi in gledalcu zagotavlja tudi najbolj celostno izkušnjo, si je vstopnico možno zagotoviti na tri načine, od katerih je spletni nakup seveda najbolj v skladu s trenutnimi smernicami socialnega distanciranja. Tudi ob prihodu na prizorišče, ki je precej prikladno na parkirišču enega ljubljanskih trgovskih centrov, vse poteka kar se da brezstično – gledalca v slogu ameriškega zlatega obdobja tovrstnih kinov kar skozi avtomobilsko okno sprejmejo in na parkirno mesto usmerijo mične gospodične na kotalkah, ki po začetku filmske projekcije skrbijo tudi za dostavo telefonsko ali elektronsko vnaprej naročene jedače in pijače. Vse torej poteka precej brezmadežno, razen seveda morebitnega obiska sanitarij, nad katerimi pa skrbno bdijo organizatorji in jih po vsaki uporabi tudi razkužijo. Gledalcem tako ne preostane drugega, kot da radijsko postajo nastavijo na določeno frekvenco, se udobno namestijo in skozi vetrobransko okno gledajo na filmsko platno.

Prav to, da vizualni dražljaji prihajajo od daleč, slišni pa iz neposredne bližine zvočnikov, je za nevajenega gledalca sprva nekoliko nenavaden občutek, a po nekaj minutah se na ta spoj navadimo, in razen morda kakšni neprevidno prižgani avtomobilski žarometi, filmske izkušnje ne zmoti nič več. Bolj pogumni gledalci so si sinočnji film Dežela la la ogledali celo iz streh svojih avtomobilov, a so bili zato vsekakor prikrajšani za možnost glasnega petja znanih glasbenih komadov iz filma, ki ga sicer omogoča avtomobilsko zavetje.

Drive-in kino, ki bi mu v slogu »kave za na pot« po slovensko morda lahko rekli »zapelji se v kino«, malo manj romantično pa seveda kar »kino iz avtomobila«, je vsekakor zanimiva, varna in sodeč po sinočnji obiskanosti tudi zelo zaželena filmska izkušnja, a tistega pravega skupinskega duha, ki prežema gledalce v zatemnjeni kinodvorani, vseeno ne more pričarati. Lahko pa v avtu poješ in komentiraš precej bolj na glas.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Kino Bežigrad

22.05.2020


Drive-in kino, ki bi mu v slogu »kave za na pot« po slovensko morda lahko rekli »zapelji se v kino« ali »kino iz avtomobila«, je vsekakor zanimiva, varna in tudi zelo zaželena filmska izkušnja.

Čez sedem let vse prav pride, so rade rekle naše stare mame, ko so na zgornjo polico shrambe pospravile neko odsluženo kramo in naše zavijanje z očmi ni nič kaj dosti pomagalo. Kar je še huje – največkrat se je izkazalo, da so imele še kako prav! Nekaj podobnega, če malo karikiramo seveda, bi lahko rekli tudi za tako imenovani drive-in kino, ki ga je v preteklih letih po več desetletjih životarjenja oživila urbana hipsterska subkultura, v teh, z epidemijo novega kornavirusa zaznamovanih časih, pa je zasijal v povsem novi luči. Medtem ko bomo v običajne kinodvorane najbrž še nekaj časa hodili kar se da previdno, ohranjujoč predpisano medsebojno razdaljo, nam avtomobilsko zavetje nudi precej večji občutek varnosti, ki se začne že s samim nakupom vstopnice. Pri ljubljanskem Kinu Bežigrad, ki sicer trenutno ni edini ponudnik ogleda filma iz udobja lastnega avtomobila pri nas, je pa po dveh uspešnih sezonah gotovo med najbolj uigranimi in gledalcu zagotavlja tudi najbolj celostno izkušnjo, si je vstopnico možno zagotoviti na tri načine, od katerih je spletni nakup seveda najbolj v skladu s trenutnimi smernicami socialnega distanciranja. Tudi ob prihodu na prizorišče, ki je precej prikladno na parkirišču enega ljubljanskih trgovskih centrov, vse poteka kar se da brezstično – gledalca v slogu ameriškega zlatega obdobja tovrstnih kinov kar skozi avtomobilsko okno sprejmejo in na parkirno mesto usmerijo mične gospodične na kotalkah, ki po začetku filmske projekcije skrbijo tudi za dostavo telefonsko ali elektronsko vnaprej naročene jedače in pijače. Vse torej poteka precej brezmadežno, razen seveda morebitnega obiska sanitarij, nad katerimi pa skrbno bdijo organizatorji in jih po vsaki uporabi tudi razkužijo. Gledalcem tako ne preostane drugega, kot da radijsko postajo nastavijo na določeno frekvenco, se udobno namestijo in skozi vetrobransko okno gledajo na filmsko platno.

Prav to, da vizualni dražljaji prihajajo od daleč, slišni pa iz neposredne bližine zvočnikov, je za nevajenega gledalca sprva nekoliko nenavaden občutek, a po nekaj minutah se na ta spoj navadimo, in razen morda kakšni neprevidno prižgani avtomobilski žarometi, filmske izkušnje ne zmoti nič več. Bolj pogumni gledalci so si sinočnji film Dežela la la ogledali celo iz streh svojih avtomobilov, a so bili zato vsekakor prikrajšani za možnost glasnega petja znanih glasbenih komadov iz filma, ki ga sicer omogoča avtomobilsko zavetje.

Drive-in kino, ki bi mu v slogu »kave za na pot« po slovensko morda lahko rekli »zapelji se v kino«, malo manj romantično pa seveda kar »kino iz avtomobila«, je vsekakor zanimiva, varna in sodeč po sinočnji obiskanosti tudi zelo zaželena filmska izkušnja, a tistega pravega skupinskega duha, ki prežema gledalce v zatemnjeni kinodvorani, vseeno ne more pričarati. Lahko pa v avtu poješ in komentiraš precej bolj na glas.


19.10.2020

Skandinavci letos prodali celo več kot knjig kot lani

Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.


19.10.2020

Nagrada angelus Goranu Vojnoviću

Vsebine Programa Ars


19.10.2020

Čakalnica

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Kovič: Jesen (odlomek)

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Kovič: Jesen (odlomek)

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Blokada slovenskega filma

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Slovenske nagrade za oblikovanje in interier

Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.


16.10.2020

Aškerčeva nagrada

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Finžgar in Plečnik

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Federico Fellini

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Viggo Mortensen

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Pogovor z Martinom Turkom

Vsebine Programa Ars


15.10.2020

Ta obraz

Vsebine Programa Ars


15.10.2020

Aipa

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Cvetje v jeseni - splošni

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Slovenija na frankfurtskem knjižnem sejmu

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Začel se je virtualni frankfurtski knjižni sejem

Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem


14.10.2020

Festival glasbenega filma Naj se rola

Vsebine Programa Ars


13.10.2020

Nova butalska čitanka

Vsebine Programa Ars


Stran 68 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov