Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden se v literarnih oddajah programa Ars med drugim spominjamo nedavno preminulega Berta Pribca.
»Povrnil se bom / povrnil nekdaj / med negibne oljke / v poletni vročini / razsejane med skalami / po bregu / in bolečim občutenjem tujstva / mi je ubilo dušo do grenke onemoglosti …«
Bert Pribac
»Moje življenje je eno samo vračanje v nekaj nedosegljivega« je v nekem intervjuju razmišljal ta mesec preminuli pesnik in publicist Bert Pribac, ki ga v nedeljo predstavljamo v oddaji Literarni portret. Bert Pribac sodi med najvidnejše literarne ustvarjalce slovenske diaspore. Leta 1959 je namreč zapustil domovino in se šele leta 2000 vrnil v rodne Srgaše. Njegova prva pesniška zbirka Bronasti tolkač iz leta 1962 je prva slovenska knjiga, izdana v Avstraliji. Pomembno pa je tudi njegovo prevajalsko in antologijsko delo. Leta 2012 je bil odlikovan z redom za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti.
Tudi palestinska pisateljica, zdravnica, doktorica znanosti in aktivistka Ghada Karmi je zapustila svoje rodno mesto. Iz Jeruzalema je morala zaradi okupacije leta 1948 s starši morala oditi že kot devetletna deklica. Življenje v Jeruzalemu in svoje slovo od Palestine je opisala že v knjigi V iskanju Fatime. O Fatimi, ki je odigrala veliko vlogo v pisateljičinem otroštvu, pripoveduje tudi odlomek iz dela Vrnitev, ki ga v nedeljo ob 18.05 lahko slišite v oddaji Spomini, pisma in potopisi. V tej knjigi avtorica odlično prepleta svojo osebno zgodbo s politično usodo palestinskega naroda, kar je značilno tudi za njena ostala dokumentarno leposlovna dela.
Tudi ta teden se bo program Ars s svojimi literarnimi oddajami spomnil treh obletnic. Konec maja leta 1265 naj bi se okvirno rodil velikan italijanske literature Dante Alighieri, ki je zgornjo misel zapisal v prvem delu svoje mojstrovine Božanske komedije z naslovom Pekel. Kako se Dante v spremstvu Vergila sprehaja po devetih krogih pekla in srečuje grešnike boste lahko slišali v oddaji Literarni večer v torek, 26. maja ob 21.05 (Prvi program Radia Slovenija). Scenarij za oddajo, ki je bila posneta leta 1980, je pripravil Andrej Capuder, ki je tudi v celoti prevedel Božansko komedijo.
Na današnji dan leta 1940 pa se je v tedanjem Leningradu rodil znameniti rusko-ameriški pesnik Josif Aleksandrovič Brodski. Iz Sovjetske zveze je bil leta 1972 pregnan in je nato živel v Združenih državah Amerike, leta 1987 pa je za svoje literarno delo prejel Nobelovo nagrado. Njegova zgodnja poezija je izrazito metaforična, polna spraševanja o življenju in smrti, in takšna je tudi pesem Griči, ki jo v interpretaciji dramske igralke Silve Čušin lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni nokturno (23.05). Griči so namreč prispodoba življenja, ravnina okrog njih pa ponazarja smrt.
Obeležili pa bomo tudi 190-letnico rojstva pisatelja Janeza Trdine, predstavnika prvega mladoslovenskega rodu, ki je v naši kulturni zgodovini in književnosti zapustil močne sledi. Njegovo najbolj znano in najboljše delo so prav gotovo Bajke in povesti o Gorjancih, s katerimi se bomo nanj spomnili v četrtkovem Literarnem večeru. Pripovedke, ki jih je Trdina preoblikoval in prežel s svojimi moralnimi in socialnimi nazori, so prvič izšle v Ljubljanskem zvonu med letoma 1882 in 1888. Literarni večer je nastal leta 1980, literarna besedila sta tedaj interpretirala dramska igralca Andrej Kurent in Boris Kralj, režiral pa je Aleš Jan.
Literarnim vsebinam so na 3. programu radia Slovenija – programu Ars namenjene številne oddaje različnih dolžin in formatov. Ena izmed njih je tudi dnevna oddaja Literarni nokturno, v kateri lahko vsak dan ob 23.50 (23.05 na Prvem programu Radia Slovenija) slišite deset minut poezije ali proze različnih avtorjev in avtoric – razpon pa sega od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Med Literarnimi nokturni tega tedna opozorimo še na dva. Ponedeljkov nokturno nas bo popeljal v srednji vek z izborom iz dvojezične antologije latinske lirike srednjega veka Srednjeveški cvetnik (Florarium mediaevale), ki je pri Slovenski matici izšla pred dvajsetimi leti. Slišali bomo tri pesmi – humorno Ukradeni konj, satirično Pohlepni Rim in letnemu času primerno pesem z naslovom Pomladna.
V sredo pa bo na sporedu pripoved o časopisnem kritiku Denisu, ki je podnevi tudi neuspešen pisatelj, ponoči pa, preoblečen v žensko, poje in pleše v kabaretu. Izbrani odlomek je del romana Dragi – dragi, ki ga je napisal sodobni francoski avtor Philippe Djian, sicer znan po romanu 37,2 stopinje zjutraj, po katerem so leta 1986 posneli kultni film Betty Blue.
24 . maj
14.05 Humoreska tega tedna: G. Boccaccio: Dekameron / Novela o bistroumni Filipi
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Ghada Karmi: Vrnitev: Spomini Palestinke
22.05 Literarni portret: Bert Pribac
23.50 Literarni nokturno: Josif Brodski: Griči
25. maj
23.50 Literarni nokturno: Srednjeveški cvetnik (1)
26. maj
21.00 Literarni večer: Janez Trdina (ob 190. obletnici rojstva)
23.50 Literarni nokturno: Andrej Hočevar: Umetnost stavi na napako
27. maj
11.05 Literarna matineja: Stendhal: Rdeče in črno (ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Philippe Djian: Dragi – dragi
28. maj
21.05 Literarni večer: Dante Alighieri: Božanska komedija – Pekel
23.50 Literarni nokturno: Andraž Polič: Ona je mesto
29. maj
23.50 Literarni nokturno: Pavel Huelle: Mercedes-Benz (Ciklus: Na valovih humorja)
30. maj
18.00 Izbrana proza: Witold Gombrowicz: Trans-atlantik
23.50 Literarni nokturno: Boris A. Novak: Odkrivanje vsakdanjega
Ta teden se v literarnih oddajah programa Ars med drugim spominjamo nedavno preminulega Berta Pribca.
»Povrnil se bom / povrnil nekdaj / med negibne oljke / v poletni vročini / razsejane med skalami / po bregu / in bolečim občutenjem tujstva / mi je ubilo dušo do grenke onemoglosti …«
Bert Pribac
»Moje življenje je eno samo vračanje v nekaj nedosegljivega« je v nekem intervjuju razmišljal ta mesec preminuli pesnik in publicist Bert Pribac, ki ga v nedeljo predstavljamo v oddaji Literarni portret. Bert Pribac sodi med najvidnejše literarne ustvarjalce slovenske diaspore. Leta 1959 je namreč zapustil domovino in se šele leta 2000 vrnil v rodne Srgaše. Njegova prva pesniška zbirka Bronasti tolkač iz leta 1962 je prva slovenska knjiga, izdana v Avstraliji. Pomembno pa je tudi njegovo prevajalsko in antologijsko delo. Leta 2012 je bil odlikovan z redom za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti.
Tudi palestinska pisateljica, zdravnica, doktorica znanosti in aktivistka Ghada Karmi je zapustila svoje rodno mesto. Iz Jeruzalema je morala zaradi okupacije leta 1948 s starši morala oditi že kot devetletna deklica. Življenje v Jeruzalemu in svoje slovo od Palestine je opisala že v knjigi V iskanju Fatime. O Fatimi, ki je odigrala veliko vlogo v pisateljičinem otroštvu, pripoveduje tudi odlomek iz dela Vrnitev, ki ga v nedeljo ob 18.05 lahko slišite v oddaji Spomini, pisma in potopisi. V tej knjigi avtorica odlično prepleta svojo osebno zgodbo s politično usodo palestinskega naroda, kar je značilno tudi za njena ostala dokumentarno leposlovna dela.
Tudi ta teden se bo program Ars s svojimi literarnimi oddajami spomnil treh obletnic. Konec maja leta 1265 naj bi se okvirno rodil velikan italijanske literature Dante Alighieri, ki je zgornjo misel zapisal v prvem delu svoje mojstrovine Božanske komedije z naslovom Pekel. Kako se Dante v spremstvu Vergila sprehaja po devetih krogih pekla in srečuje grešnike boste lahko slišali v oddaji Literarni večer v torek, 26. maja ob 21.05 (Prvi program Radia Slovenija). Scenarij za oddajo, ki je bila posneta leta 1980, je pripravil Andrej Capuder, ki je tudi v celoti prevedel Božansko komedijo.
Na današnji dan leta 1940 pa se je v tedanjem Leningradu rodil znameniti rusko-ameriški pesnik Josif Aleksandrovič Brodski. Iz Sovjetske zveze je bil leta 1972 pregnan in je nato živel v Združenih državah Amerike, leta 1987 pa je za svoje literarno delo prejel Nobelovo nagrado. Njegova zgodnja poezija je izrazito metaforična, polna spraševanja o življenju in smrti, in takšna je tudi pesem Griči, ki jo v interpretaciji dramske igralke Silve Čušin lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni nokturno (23.05). Griči so namreč prispodoba življenja, ravnina okrog njih pa ponazarja smrt.
Obeležili pa bomo tudi 190-letnico rojstva pisatelja Janeza Trdine, predstavnika prvega mladoslovenskega rodu, ki je v naši kulturni zgodovini in književnosti zapustil močne sledi. Njegovo najbolj znano in najboljše delo so prav gotovo Bajke in povesti o Gorjancih, s katerimi se bomo nanj spomnili v četrtkovem Literarnem večeru. Pripovedke, ki jih je Trdina preoblikoval in prežel s svojimi moralnimi in socialnimi nazori, so prvič izšle v Ljubljanskem zvonu med letoma 1882 in 1888. Literarni večer je nastal leta 1980, literarna besedila sta tedaj interpretirala dramska igralca Andrej Kurent in Boris Kralj, režiral pa je Aleš Jan.
Literarnim vsebinam so na 3. programu radia Slovenija – programu Ars namenjene številne oddaje različnih dolžin in formatov. Ena izmed njih je tudi dnevna oddaja Literarni nokturno, v kateri lahko vsak dan ob 23.50 (23.05 na Prvem programu Radia Slovenija) slišite deset minut poezije ali proze različnih avtorjev in avtoric – razpon pa sega od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Med Literarnimi nokturni tega tedna opozorimo še na dva. Ponedeljkov nokturno nas bo popeljal v srednji vek z izborom iz dvojezične antologije latinske lirike srednjega veka Srednjeveški cvetnik (Florarium mediaevale), ki je pri Slovenski matici izšla pred dvajsetimi leti. Slišali bomo tri pesmi – humorno Ukradeni konj, satirično Pohlepni Rim in letnemu času primerno pesem z naslovom Pomladna.
V sredo pa bo na sporedu pripoved o časopisnem kritiku Denisu, ki je podnevi tudi neuspešen pisatelj, ponoči pa, preoblečen v žensko, poje in pleše v kabaretu. Izbrani odlomek je del romana Dragi – dragi, ki ga je napisal sodobni francoski avtor Philippe Djian, sicer znan po romanu 37,2 stopinje zjutraj, po katerem so leta 1986 posneli kultni film Betty Blue.
24 . maj
14.05 Humoreska tega tedna: G. Boccaccio: Dekameron / Novela o bistroumni Filipi
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Ghada Karmi: Vrnitev: Spomini Palestinke
22.05 Literarni portret: Bert Pribac
23.50 Literarni nokturno: Josif Brodski: Griči
25. maj
23.50 Literarni nokturno: Srednjeveški cvetnik (1)
26. maj
21.00 Literarni večer: Janez Trdina (ob 190. obletnici rojstva)
23.50 Literarni nokturno: Andrej Hočevar: Umetnost stavi na napako
27. maj
11.05 Literarna matineja: Stendhal: Rdeče in črno (ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Philippe Djian: Dragi – dragi
28. maj
21.05 Literarni večer: Dante Alighieri: Božanska komedija – Pekel
23.50 Literarni nokturno: Andraž Polič: Ona je mesto
29. maj
23.50 Literarni nokturno: Pavel Huelle: Mercedes-Benz (Ciklus: Na valovih humorja)
30. maj
18.00 Izbrana proza: Witold Gombrowicz: Trans-atlantik
23.50 Literarni nokturno: Boris A. Novak: Odkrivanje vsakdanjega
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Sinoči se je s podelitvijo vesen, najpomembnejših slovenskih filmskih nagrad, sklenil 24. festival slovenskega filma Portorož. Po presoji mednarodne žirije je absolutni zmagovalec celovečerni igrani prvenec režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko, ki je prejel sedem vesen.
V Beogradu, v Studio 6 Radia Beograd poteka mednarodna 67. skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalno srečanje radijskih postaj, ki si izmenjajo in v demokratičnem procesu ocenjevanja izberejo najprepričljivejše sodobne skladbe, posnete v zadnjih petih letih. Izberejo po eno izbrano delo v kategoriji skladateljev pod trideset in v splošni kategoriji, v obeh pa tudi več priporočenih del. Na predlog programa Ars je bilo tudi delo Staticotion za akordeon in elektroniko mladega skladatelja Tilna Lebarja (roj. 1993) v izvedbi Luke Juharta, ki so ga delegati tribune uvrstili tako med priporočena dela med mladimi avtorji, kot tudi v splošni kategoriji. Tilen Lebar se s tem pridružuje slovenskim skladateljem, ki jim je to uspelo - Lojzetu Lebiču, Primožu Ramovšu, Urošu Rojko, Nevillu Hallu, Vitu Žuraju in Luki Juhartu, medtem ko je Petra Strahovnik leta 2019 s skladbo Prana dosegla sam vrh, izbor v generalni kategoriji, Matej Bonin pa s skladbo Cancro izbor med mladimi avtorji. Skladbo je krstno izvedel Luka Juhart na koncertu v Studiu 13 Radia Slovenija, v neposrednem prenosu programa Ars.
MFRU, ki poteka med 8. in 15. oktobrom, je Mednarodni festival računalniške umetnosti, ki v Mariboru poteka vse od srede devetdesetih let preteklega stoletja. V tem času se je festival, ki predstavlja, analizira in pomaga razumevati računalnik kot stroj za produkcijo, distribucijo, komunikacijo in arhiviranje, uveljavil v domačem in tudi mednarodnem prostoru. V oddaji predstavljamo performans Teritorij zvočne umetnice OR poiesis.
"Samo kakovostna arhitektura pomaga graditi boljšo družbo." To je sporočilo nagrajenih projektov in avtorjev Zbornice za rhitekturo in prostor, ki je v času sprejemanja nove zakonodaje še toliko bolj pomembno. Zbornica je namreč prejšnji teden v mariborskem Sodnem stolpu na Lentu podelila strokovna priznanja za največje dosežke svojih članov. Zlati svinčniki za odlično realizacijo, Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja, platinasti svinčnik in letošnja novost med nagradami - patinasti svinčnik za arhitekturno delo, ki je močno vplivalo na arhitekturni tok svojega časa. Patinasti svinčnik je nagrada, namenjena objektom, ki niso mlajši od deset in starejši od 30 let. Žirija se je enoglasno odločila za stavbo Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani arhitekturnega biroja Sadar+Vuga. Stavba, dokončana leta 99, je bila zgrajena na podlagi natečajne rešitve iz leta 96, ko so prvo nagrado prejeli Jure Sadar, Špela Videčnik, Boštjan Vuga in Tadej Žaucer. Boštjan Vuga se spominja, da je stavba gospodarske zbornice vzpostavila biro Sadar+Vuga. Projekt je določil tudi način dela, ki ostaja do danes.
Parižan Gaspard-Félix Tournachon, znan kot Nadar, je v drugi polovici 19. stoletja v tehniki mokrega kolodija upodabljal pomembne predstavnike evropske kulture, kot so književnik Victor Hugo, slikar Gustave Courbet in skladatelj Giuseppe Verdi. V Narodni galeriji v Ljubljani si lahko ogledamo potujočo razstavo 41-ih portretov, ki jo je pripravil pariški muzej Jeu de Paume v sodelovanju z mediateko francoskega ministrstva za kulturo.
Glasba Josipa Ipavca in Franja Serafina Vilharja ter pogovor z Danielom Celarcem o novem glasbeno dokumentarnem filmu z naslovom Josip Ipavec, slovenski Mozart.
Dobro desetletje se je opozarjalo, da bi kultura iz državnega proračuna potrebovala 200 milijonov na leto. Mandat ministra Vaska Simonitija pa je te številke krepko presegel. Letošnji proračun naj bi bil realiziran v višini 245 milijonov, prihodnje leto bo visok 238 milijonov, čez dve leti pa 244 milijonov. Večja vlaganja so namenjena rešitvi najbolj perečih problemov na področju infrastrukture, med drugim bo s 14 milijoni sofinancirana gradnja Centra Rotovž, ki bo reševal prostorsko stisko Mariborske knjižnice. Ob še drugih hvalevrednih investicijah pri društvu Asociacija in sindikatu Glosa ne razumejo, zakaj se varčuje samo pri njih. Glede na napovedi jim bodo zmanjšali sredstva za 3 milijone. To je kar polovica denarja od prvotno načrtovanega na postavki Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, od koder lahko neposredno prek razpisov črpajo denar. Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je izrazila pričakovanje, da bodo nevladniki financirani iz drugih proračunskih postavk, ki se višajo, zato po njenem ne drži, da se sredstva za nevladnike v celoti manjšajo. Vendar te postavke niso neposredno namenjene nevladnikom, ampak drugim porabnikom, kot so javni zavodi. Ob tem se zato zastavlja vprašanje, ali bodo tisti, ki bodo dobili denar, tudi dejansko okrepili sodelovanje z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi v kulturi. Foto: BoBo
S projekcijo filma Inventura, celovečernim prvencem režiserja in scenarista Darka Sinka, se odpira 24. festival slovenskega filma. V Portorožu bodo letos predvajali kar 87 filmov in ob tej priložnosti je Urban Tarman pred mikrofon povabil Bojana Labovića, novega direktorja, ki bo Festival slovenskega filma Portorož vodil naslednja tri leta.
V nemškem Potsdamu, nekoč rezidenci pruskih in nemških vladarjev, ki se ponaša s svetovno dediščino pod okriljem UNESCO, poteka že 35. medijski festival Prix Europa. Na festivalu se v tekmovalnem delu za prestižne nagrade poteguje tudi RTV Slovenija. Radio Slovenija – Program Ars je z igro Medeja… bom postala v režiji Špele Kravogel uvrščen v tekmovalni program v kategoriji radijske igre, dokumentarna igra Glas šakala v režiji Saške Rakef pa se za nagrado poteguje med radijskimi dokumentarci. Medeja ... bom postala prinaša Senekovo zgodbo, ki temelji na bolj znani, Evripidovi Medeji, a je zgodba podobn. Medejini zločini odpirajo vprašanje ali je protagonistka žrtev skorumpiranih družbenih razmer in intimnega izdajstva, okrutna maščevalka ali ženska, ki ostaja zvesta sama sebi. V glavnih vlogah igrajo Nataša Barbara Gračner (Medeja), Primož Pirnat (Jazon) in Radko Polič (Kreont). Dokumentarna zvočna študija Glas šakala, ki je nastala po scenariju režiserke Saške Rakef in pesnice Tine Kozin, pa sledi migracijski poti šakalov. Zasnovan je kot hodi performans, ki ga poslušalec posluša med sprehodom po polju ali gozdu, stran od vsakdanjih motenj pozornost. Gre za preplet strokovnih, dokumentarnih in poetičnih besedil ter komponiranih zvočnih krajin, zajetih na terenu. Glasba je delo Bojane Šaljić Podešva, za zvočno oblikovanje je poskrbel Matjaž Miklič, za dramaturgijo pa Pia Brezavšček. Televizija Slovenija se kot koproducent v mednarodni produkciji predstavlja z delom "Noisy Neighbours". Festival spremlja urednik Alen Jelen.
Ko sodelujemo na mednarodnih medijskih festivalih, s tem skrbimo za širšo prepoznavnost našega dela in sledimo aktualnih mednarodnim smernicam, predvsem pa se borimo za kakovostno in zahtevnejšo televizijsko in radijsko produkcijo, kot sta umetniška in dokumentarna. Na prestižni festival Prix Europa, ki se začenja danes v Berlinu, se je Radio Slovenija letos uvrstil z dvema deloma: radijsko igro Medeja … bom postala v režiji Špele Kravogel in pa z dokumentarno-poetično zvočno študijo Glas Šakala, ki sledi migracijski poti šakalov. Zasnovan je kot hodi performans, ki ga poslušalec posluša med sprehodom po polju ali gozdu, stran od vsakdanjih motenj pozornost. Gre za preplet strokovnih, dokumentarnih in poetičnih besedil ter komponiranih zvočnih krajin, zajetih na terenu. Zvočna študija, pri kateri je pomembno tako besedilo kot sam zvok, premišlja odnos med človeško kulturo in nečloveškimi vrstami. Režiserko Saško Rakef je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš in jo med drugim povprašal, kako tovrstni eksperimentalni projekti raziskujejo meje medija in načine, kako se približati poslušalcem, kako v njih vzbuditi posebno pozornost in občutljivost.
Neveljaven email naslov