Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bert Pribac

24.05.2020


Ta teden se v literarnih oddajah programa Ars med drugim spominjamo nedavno preminulega Berta Pribca.

»Povrnil se bom / povrnil nekdaj / med negibne oljke / v poletni vročini / razsejane med skalami / po bregu / in bolečim občutenjem tujstva / mi je ubilo dušo do grenke onemoglosti …«
Bert Pribac

»Moje življenje je eno samo vračanje v nekaj nedosegljivega« je v nekem intervjuju razmišljal ta mesec preminuli pesnik in publicist Bert Pribac, ki ga v nedeljo predstavljamo v oddaji Literarni portret. Bert Pribac sodi med najvidnejše literarne ustvarjalce slovenske diaspore. Leta 1959 je namreč zapustil domovino in se šele leta 2000 vrnil v rodne Srgaše. Njegova prva pesniška zbirka Bronasti tolkač iz leta 1962  je prva slovenska knjiga, izdana v Avstraliji. Pomembno pa je tudi njegovo prevajalsko in antologijsko delo. Leta 2012 je bil odlikovan z redom za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti.

Tudi palestinska pisateljica, zdravnica, doktorica znanosti in aktivistka Ghada Karmi je zapustila svoje rodno mesto. Iz Jeruzalema je morala zaradi okupacije leta 1948 s starši morala oditi že kot devetletna deklica. Življenje v Jeruzalemu in svoje slovo od Palestine je opisala že v knjigi V iskanju Fatime. O Fatimi, ki je odigrala veliko vlogo v pisateljičinem otroštvu, pripoveduje tudi odlomek iz dela Vrnitev, ki ga v nedeljo ob 18.05 lahko slišite v oddaji Spomini, pisma in potopisi. V tej knjigi avtorica odlično prepleta svojo osebno zgodbo s politično usodo palestinskega naroda, kar je značilno tudi za njena ostala dokumentarno leposlovna dela.

 

Vstopava v nižave, kjer videl takšne boš ljudi trpeti, ki so zapravili svoj dan spoznave.”

Tudi ta teden se bo program Ars s svojimi literarnimi oddajami spomnil treh obletnic. Konec maja leta 1265 naj bi se okvirno rodil velikan italijanske literature Dante Alighieri, ki je zgornjo misel zapisal v prvem delu svoje mojstrovine Božanske komedije z naslovom Pekel. Kako se Dante v spremstvu Vergila sprehaja po devetih krogih pekla in srečuje grešnike boste lahko slišali v oddaji Literarni večer v torek, 26. maja ob 21.05 (Prvi program Radia Slovenija). Scenarij za oddajo, ki je bila posneta leta 1980, je pripravil Andrej Capuder, ki je tudi v celoti prevedel Božansko komedijo.

Na današnji dan leta 1940 pa se je v tedanjem Leningradu rodil znameniti rusko-ameriški pesnik Josif Aleksandrovič Brodski. Iz Sovjetske zveze je bil leta 1972 pregnan in je nato živel v Združenih državah Amerike, leta 1987 pa je za svoje literarno delo prejel Nobelovo nagrado. Njegova zgodnja poezija je izrazito metaforična, polna spraševanja o življenju in smrti, in takšna je tudi pesem Griči, ki jo v interpretaciji dramske igralke Silve Čušin lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni nokturno (23.05). Griči so namreč prispodoba življenja, ravnina okrog njih pa ponazarja smrt.

Obeležili pa bomo tudi 190-letnico rojstva pisatelja Janeza Trdine, predstavnika prvega mladoslovenskega rodu, ki je v naši kulturni zgodovini in književnosti zapustil močne sledi. Njegovo najbolj znano in najboljše delo so prav gotovo Bajke in povesti o Gorjancih, s katerimi se bomo nanj spomnili v četrtkovem Literarnem večeru. Pripovedke, ki jih je Trdina preoblikoval in prežel s svojimi moralnimi in socialnimi nazori, so prvič izšle v Ljubljanskem zvonu med letoma 1882 in 1888. Literarni večer je nastal leta 1980, literarna besedila sta tedaj interpretirala dramska igralca Andrej Kurent in Boris Kralj, režiral pa je Aleš Jan.

 

Deset minut za literaturo tik pred polnočjo

Literarnim vsebinam so na 3. programu radia Slovenija – programu Ars namenjene številne oddaje različnih dolžin in formatov. Ena izmed njih je tudi dnevna oddaja Literarni nokturno, v kateri lahko vsak dan ob 23.50 (23.05 na Prvem programu Radia Slovenija) slišite deset minut poezije ali proze različnih avtorjev in avtoric – razpon pa sega od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Med Literarnimi nokturni tega tedna opozorimo še na dva. Ponedeljkov nokturno nas bo popeljal v srednji vek z izborom iz dvojezične antologije latinske lirike srednjega veka Srednjeveški cvetnik (Florarium mediaevale), ki je pri Slovenski matici izšla pred dvajsetimi leti. Slišali bomo tri pesmi – humorno Ukradeni konj, satirično Pohlepni Rim in letnemu času primerno pesem z naslovom Pomladna.

V sredo pa bo na sporedu pripoved o časopisnem kritiku Denisu, ki je podnevi tudi neuspešen pisatelj, ponoči pa, preoblečen v žensko, poje in pleše v kabaretu. Izbrani odlomek je del romana Dragi – dragi, ki ga je napisal sodobni francoski avtor Philippe Djian, sicer znan po romanu 37,2 stopinje zjutraj, po katerem so leta 1986 posneli kultni film Betty Blue.

 

Spored literarnih oddaj med 24. in 30. majem

24 . maj
14.05 Humoreska tega tedna: G. Boccaccio: Dekameron / Novela o bistroumni Filipi
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Ghada Karmi: Vrnitev: Spomini Palestinke
22.05 Literarni portret: Bert Pribac
23.50 Literarni nokturno: Josif Brodski: Griči

25. maj
23.50 Literarni nokturno: Srednjeveški cvetnik (1)

26. maj
21.00 Literarni večer: Janez Trdina (ob 190. obletnici rojstva)
23.50 Literarni nokturno: Andrej Hočevar: Umetnost stavi na napako

27. maj
11.05 Literarna matineja: Stendhal: Rdeče in črno (ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Philippe Djian: Dragi – dragi

28. maj
21.05 Literarni večer: Dante Alighieri: Božanska komedija – Pekel
23.50 Literarni nokturno: Andraž Polič: Ona je mesto

29. maj
23.50 Literarni nokturno: Pavel Huelle: Mercedes-Benz (Ciklus: Na valovih humorja)

30. maj
18.00 Izbrana proza: Witold Gombrowicz: Trans-atlantik
23.50 Literarni nokturno: Boris A. Novak: Odkrivanje vsakdanjega


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Bert Pribac

24.05.2020


Ta teden se v literarnih oddajah programa Ars med drugim spominjamo nedavno preminulega Berta Pribca.

»Povrnil se bom / povrnil nekdaj / med negibne oljke / v poletni vročini / razsejane med skalami / po bregu / in bolečim občutenjem tujstva / mi je ubilo dušo do grenke onemoglosti …«
Bert Pribac

»Moje življenje je eno samo vračanje v nekaj nedosegljivega« je v nekem intervjuju razmišljal ta mesec preminuli pesnik in publicist Bert Pribac, ki ga v nedeljo predstavljamo v oddaji Literarni portret. Bert Pribac sodi med najvidnejše literarne ustvarjalce slovenske diaspore. Leta 1959 je namreč zapustil domovino in se šele leta 2000 vrnil v rodne Srgaše. Njegova prva pesniška zbirka Bronasti tolkač iz leta 1962  je prva slovenska knjiga, izdana v Avstraliji. Pomembno pa je tudi njegovo prevajalsko in antologijsko delo. Leta 2012 je bil odlikovan z redom za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti.

Tudi palestinska pisateljica, zdravnica, doktorica znanosti in aktivistka Ghada Karmi je zapustila svoje rodno mesto. Iz Jeruzalema je morala zaradi okupacije leta 1948 s starši morala oditi že kot devetletna deklica. Življenje v Jeruzalemu in svoje slovo od Palestine je opisala že v knjigi V iskanju Fatime. O Fatimi, ki je odigrala veliko vlogo v pisateljičinem otroštvu, pripoveduje tudi odlomek iz dela Vrnitev, ki ga v nedeljo ob 18.05 lahko slišite v oddaji Spomini, pisma in potopisi. V tej knjigi avtorica odlično prepleta svojo osebno zgodbo s politično usodo palestinskega naroda, kar je značilno tudi za njena ostala dokumentarno leposlovna dela.

 

Vstopava v nižave, kjer videl takšne boš ljudi trpeti, ki so zapravili svoj dan spoznave.”

Tudi ta teden se bo program Ars s svojimi literarnimi oddajami spomnil treh obletnic. Konec maja leta 1265 naj bi se okvirno rodil velikan italijanske literature Dante Alighieri, ki je zgornjo misel zapisal v prvem delu svoje mojstrovine Božanske komedije z naslovom Pekel. Kako se Dante v spremstvu Vergila sprehaja po devetih krogih pekla in srečuje grešnike boste lahko slišali v oddaji Literarni večer v torek, 26. maja ob 21.05 (Prvi program Radia Slovenija). Scenarij za oddajo, ki je bila posneta leta 1980, je pripravil Andrej Capuder, ki je tudi v celoti prevedel Božansko komedijo.

Na današnji dan leta 1940 pa se je v tedanjem Leningradu rodil znameniti rusko-ameriški pesnik Josif Aleksandrovič Brodski. Iz Sovjetske zveze je bil leta 1972 pregnan in je nato živel v Združenih državah Amerike, leta 1987 pa je za svoje literarno delo prejel Nobelovo nagrado. Njegova zgodnja poezija je izrazito metaforična, polna spraševanja o življenju in smrti, in takšna je tudi pesem Griči, ki jo v interpretaciji dramske igralke Silve Čušin lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni nokturno (23.05). Griči so namreč prispodoba življenja, ravnina okrog njih pa ponazarja smrt.

Obeležili pa bomo tudi 190-letnico rojstva pisatelja Janeza Trdine, predstavnika prvega mladoslovenskega rodu, ki je v naši kulturni zgodovini in književnosti zapustil močne sledi. Njegovo najbolj znano in najboljše delo so prav gotovo Bajke in povesti o Gorjancih, s katerimi se bomo nanj spomnili v četrtkovem Literarnem večeru. Pripovedke, ki jih je Trdina preoblikoval in prežel s svojimi moralnimi in socialnimi nazori, so prvič izšle v Ljubljanskem zvonu med letoma 1882 in 1888. Literarni večer je nastal leta 1980, literarna besedila sta tedaj interpretirala dramska igralca Andrej Kurent in Boris Kralj, režiral pa je Aleš Jan.

 

Deset minut za literaturo tik pred polnočjo

Literarnim vsebinam so na 3. programu radia Slovenija – programu Ars namenjene številne oddaje različnih dolžin in formatov. Ena izmed njih je tudi dnevna oddaja Literarni nokturno, v kateri lahko vsak dan ob 23.50 (23.05 na Prvem programu Radia Slovenija) slišite deset minut poezije ali proze različnih avtorjev in avtoric – razpon pa sega od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Med Literarnimi nokturni tega tedna opozorimo še na dva. Ponedeljkov nokturno nas bo popeljal v srednji vek z izborom iz dvojezične antologije latinske lirike srednjega veka Srednjeveški cvetnik (Florarium mediaevale), ki je pri Slovenski matici izšla pred dvajsetimi leti. Slišali bomo tri pesmi – humorno Ukradeni konj, satirično Pohlepni Rim in letnemu času primerno pesem z naslovom Pomladna.

V sredo pa bo na sporedu pripoved o časopisnem kritiku Denisu, ki je podnevi tudi neuspešen pisatelj, ponoči pa, preoblečen v žensko, poje in pleše v kabaretu. Izbrani odlomek je del romana Dragi – dragi, ki ga je napisal sodobni francoski avtor Philippe Djian, sicer znan po romanu 37,2 stopinje zjutraj, po katerem so leta 1986 posneli kultni film Betty Blue.

 

Spored literarnih oddaj med 24. in 30. majem

24 . maj
14.05 Humoreska tega tedna: G. Boccaccio: Dekameron / Novela o bistroumni Filipi
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Ghada Karmi: Vrnitev: Spomini Palestinke
22.05 Literarni portret: Bert Pribac
23.50 Literarni nokturno: Josif Brodski: Griči

25. maj
23.50 Literarni nokturno: Srednjeveški cvetnik (1)

26. maj
21.00 Literarni večer: Janez Trdina (ob 190. obletnici rojstva)
23.50 Literarni nokturno: Andrej Hočevar: Umetnost stavi na napako

27. maj
11.05 Literarna matineja: Stendhal: Rdeče in črno (ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Philippe Djian: Dragi – dragi

28. maj
21.05 Literarni večer: Dante Alighieri: Božanska komedija – Pekel
23.50 Literarni nokturno: Andraž Polič: Ona je mesto

29. maj
23.50 Literarni nokturno: Pavel Huelle: Mercedes-Benz (Ciklus: Na valovih humorja)

30. maj
18.00 Izbrana proza: Witold Gombrowicz: Trans-atlantik
23.50 Literarni nokturno: Boris A. Novak: Odkrivanje vsakdanjega


24.12.2021

V pričakovanju božiča z Aldom Kumarjem

Aldo Kumar v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja svoje obsežno vokalno inštrumentalno delo za simfonični orkester, mešani zbor, orgle, vokalne soliste, zvonove in železniške tirnice (šine), oratorij Tehtanje duš. Predstavi pa tudi svoje spomine na praznovanje božiča in svoje misli o pomenu tega praznika.


29.12.2021

Slovenski film v letu 2021: Letni pregled

Če so bili v ospredju dokumentarci in igrani prvenci, je v ozadju razvoj AV-sektorja v Sloveniji še vedno zaviralo omejeno izvenproračunsko financiranje.


29.12.2021

Benedetta

»Ko slišimo, da je neki vpliven režiser posnel film o lezbijkah, nas upravičeno zaskrbi, saj so v dominantni vizualni kulturi heteroseksualna moška spolna fantazija.« - Tina Poglajen


29.12.2021

Ouditev

»Odlika trilogije Matrica je bila, da je spretno ohranjala ravnovesje med problemskostjo vsebine in akcijskostjo dogajanja; v Obuditvi pa se tehtnica precej preveša na stran akcije.«


29.12.2021

Človeški glas

»Almodóvarjeva Ženska ne obžaluje, da je ljubila, da se je popolnoma prepustila, čeprav se je že vnaprej zavedala, da se bo zanjo najbrž slabo končalo. Ona je s sabo pomirjena« - Gaja Poeschl


23.12.2021

Medeja … bom postala v ožjem izboru nagrade za evropske tujejezične radijske igre britanske mreže BBC

Radijska igra Medeja ... bom postala, ki je nastala v Uredništvu igranega programa po literarni predlogi starorimskega avtorja Seneke, se je uvrstila v ožji izbor šestih najboljših evropskih tujejezičnih radijskih iger, nagrajenca v tej kategoriji pa bo britanska mreža BBC razglasila marca prihodnje leto. Medeja ... bom postala pripoveduje zgodbo o kolhijski princesi, ki za svojega ljubljenega moža, argonavta Jazona, izda domovino, okrade očeta in umori brata, Jazon pa jo zapusti zaradi druge ženske, korintske princese. Medeji s tem odvzame čast in tudi njuna otroka, Medeja pa mora vnovič v izgnanstvo. Tatica, morilka, na koncu še detomorilka. Zločin, ki ga skoraj ni mogoče razumeti, še manj pa se z detomorilko poistovetiti. In prav to ostaja velik izziv za uprizoritev enega najbolj znanih antičnih mitov. V radijski igri v vlogi Medeje nastopa Nataša Barbara Gračner, igro pa so sooblikovale prevajalka Jera Ivanc, avtorica priredbe Saška Rakef in scenaristka ter režiserka Špela Kravogel. S Špelo Kravogel se je ob priložnosti nominacije pogovarjala Ana Rozman.


17.12.2021

40. let gledališča Ane Monro

17. december 1981 je dan, ko se je občinstvu prvič predstavilo Gledališče Ane Monro. Ustanovna člana skupine, Andrej Rozman Roza in Marko Kovačič sta pod tem imenom prvič nastopila na prednovoletni zabavi ŠKUC-a v Festivalni dvorani. Ime sta prevzela po fiktivni osebi Ani Monro, ki naj bi bila pred vojno delavka v Tobačni tovarni, ponoči pa striptizeta v baru Nebotičnik. 17. december 1981 zato velja za dan ustanovitve Gledališča Ane Monro, ki se je v štirih desetletjih iz legendarne umetniške skupine razvilo v mednarodno referenčno nevladno organizacijo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture ter vzgoje in izobraževanja. Ob 40. obletnici nastanka Gledališča Ane Monro je Ana Rozman v studio povabila predsednika in umetniškega vodjo gledališča Gora Osojnika.


16.12.2021

Jože Brumen: modernistični oblikovalec in umetniški erudit

V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so pripravili prvo pregledno in študijsko zasnovano razstavo bogatega ustvarjalnega opusa Jožeta Brumna, enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Oblikovalec, arhitekt, kipar in pedagog je na razstavi, ki sta jo kurirali Petra Černe Oven in Cvetka Požar, predstavljen v vsej svoji renesannčni intelektualni širini. Jože Brumen je bil prvi oblikovalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij, njegov opus je bogat, znameniti Integrali Srečka Kosovela, knjige legendarne zbirke Sto romanov, umetniške monografije, plakati in celostne podobe. Poleg arhitekture je vzporedno študiral kiparstvo, Petra Černe Oven ga opiše kot humanistično izobraženega intelektualca, za katerega je značilna sla po znanju. Opazno je Brumnovo senzibilno razumevanje vsebine, tudi pri literatih je bil priljubljen prav zato, ker je pred začetkom oblikovanja delo vedno najprej prebral. Njegova odlika je spajanje vizualne podobe z vsebino, kar je po besedah Cvetke Požar očitno predvsem pri umetniških monografijah. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Fundacijo Brumen in Društvom Pekinpah, nekatere projekte prvič javno predstavlja, prek skic in načrtov pa ponudi tudi vpogled v oblikovalčev ustvarjalni proces. Sklene pa se s še eno pomembno Brumnovo vlogo, in sicer pedagoško, kot predavatelj na tedanji Akademiji za likovno umetnost je namreč pomembno vplival na prvo akademsko šolano generacijo slovenskih oblikovalcev. Foto: Portret Jože Brumen (1971), Srečko Kosovel, Srečko Kosovel, Integrali '26; avtorja fotografij: Miran Zdovc (levo), Aleš Rosa (desno), kolaž in izrez fotografij, vir: MAO


16.12.2021

Evroradijski božični dan

Vsebine Programa Ars


15.12.2021

Stati inu obstati

Vsebine Programa Ars


14.12.2021

Angleški humor v SNG Maribor

Vsebine Programa Ars


10.12.2021

Ali bomo kdaj zaživeli izven stanja izrednih razmer?

Naslov najnovejše predstave Mestnega gledališča ljubljanskega sovpada s stanjem, ki ga družba in svet nasploh doživljata zadnje leto in pol – "Izredne razmere" bodo premiero doživele jutri. Napet in srhljiv psihološki triler je napisal nemški dramatik in režiser Falk Richter že leta 2007, a je ta še vedno aktualen, saj nas popelje v naše notranje dvorišče – čas okoljskih katastrof, finančnih zlomov in epidemije. V predstavi se tudi vzpostavlja razmislek ali je razvoj naše civilizacije že prehitel evolucijski razvoj možganov, ali pa se ti še naprej razvijajo in prilagajajo na nove razmere. Ta ideja je aplicirana tudi na največje težave, ki pretijo našemu planetu - bodo ti možgani našli učinkovite rešitve in preprečili uničenje okolja, bodo ustavili epidemijo, bodo odpravili revščino in lakoto? "Izredne razmere" pri gledalcu pustijo občutek, da bodo odgovori vseh teh vprašanj znani prav kmalu.


10.12.2021

Brane Mozetič: "Festival LGBT filma bo potekal ob polovični zasedenosti in s polovičnimi javnimi sredstvi"

Festival LGBT filma, ki ga organizira Društvo Škuc, bo po lanski spletni izdaji letos spet potekal v kinu. Festival ima dolgo zgodovino. Prvič je bil organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi ter najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji, toda tokrat bo potekal ob skoraj polovično nižjem javnem sofinanciranju glede na pretekla leta, je opozoril programski selektor Brane Mozetič. Od 11. do 19. decembra bodo na Festivalu LGBT filma predvajali 16 igranih in dokumentarnih ter 26 kratkih filmov iz 22 držav. Celovečerce bo mogoče videti v Slovenski kinoteki, kjer se bodo potegovali za nagradi občinstva in mednarodne žirije, medtem ko bodo kratke filme zavrteli še na spletni strani.


Stran 34 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov