Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden se v literarnih oddajah programa Ars med drugim spominjamo nedavno preminulega Berta Pribca.
»Povrnil se bom / povrnil nekdaj / med negibne oljke / v poletni vročini / razsejane med skalami / po bregu / in bolečim občutenjem tujstva / mi je ubilo dušo do grenke onemoglosti …«
Bert Pribac
»Moje življenje je eno samo vračanje v nekaj nedosegljivega« je v nekem intervjuju razmišljal ta mesec preminuli pesnik in publicist Bert Pribac, ki ga v nedeljo predstavljamo v oddaji Literarni portret. Bert Pribac sodi med najvidnejše literarne ustvarjalce slovenske diaspore. Leta 1959 je namreč zapustil domovino in se šele leta 2000 vrnil v rodne Srgaše. Njegova prva pesniška zbirka Bronasti tolkač iz leta 1962 je prva slovenska knjiga, izdana v Avstraliji. Pomembno pa je tudi njegovo prevajalsko in antologijsko delo. Leta 2012 je bil odlikovan z redom za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti.
Tudi palestinska pisateljica, zdravnica, doktorica znanosti in aktivistka Ghada Karmi je zapustila svoje rodno mesto. Iz Jeruzalema je morala zaradi okupacije leta 1948 s starši morala oditi že kot devetletna deklica. Življenje v Jeruzalemu in svoje slovo od Palestine je opisala že v knjigi V iskanju Fatime. O Fatimi, ki je odigrala veliko vlogo v pisateljičinem otroštvu, pripoveduje tudi odlomek iz dela Vrnitev, ki ga v nedeljo ob 18.05 lahko slišite v oddaji Spomini, pisma in potopisi. V tej knjigi avtorica odlično prepleta svojo osebno zgodbo s politično usodo palestinskega naroda, kar je značilno tudi za njena ostala dokumentarno leposlovna dela.
Tudi ta teden se bo program Ars s svojimi literarnimi oddajami spomnil treh obletnic. Konec maja leta 1265 naj bi se okvirno rodil velikan italijanske literature Dante Alighieri, ki je zgornjo misel zapisal v prvem delu svoje mojstrovine Božanske komedije z naslovom Pekel. Kako se Dante v spremstvu Vergila sprehaja po devetih krogih pekla in srečuje grešnike boste lahko slišali v oddaji Literarni večer v torek, 26. maja ob 21.05 (Prvi program Radia Slovenija). Scenarij za oddajo, ki je bila posneta leta 1980, je pripravil Andrej Capuder, ki je tudi v celoti prevedel Božansko komedijo.
Na današnji dan leta 1940 pa se je v tedanjem Leningradu rodil znameniti rusko-ameriški pesnik Josif Aleksandrovič Brodski. Iz Sovjetske zveze je bil leta 1972 pregnan in je nato živel v Združenih državah Amerike, leta 1987 pa je za svoje literarno delo prejel Nobelovo nagrado. Njegova zgodnja poezija je izrazito metaforična, polna spraševanja o življenju in smrti, in takšna je tudi pesem Griči, ki jo v interpretaciji dramske igralke Silve Čušin lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni nokturno (23.05). Griči so namreč prispodoba življenja, ravnina okrog njih pa ponazarja smrt.
Obeležili pa bomo tudi 190-letnico rojstva pisatelja Janeza Trdine, predstavnika prvega mladoslovenskega rodu, ki je v naši kulturni zgodovini in književnosti zapustil močne sledi. Njegovo najbolj znano in najboljše delo so prav gotovo Bajke in povesti o Gorjancih, s katerimi se bomo nanj spomnili v četrtkovem Literarnem večeru. Pripovedke, ki jih je Trdina preoblikoval in prežel s svojimi moralnimi in socialnimi nazori, so prvič izšle v Ljubljanskem zvonu med letoma 1882 in 1888. Literarni večer je nastal leta 1980, literarna besedila sta tedaj interpretirala dramska igralca Andrej Kurent in Boris Kralj, režiral pa je Aleš Jan.
Literarnim vsebinam so na 3. programu radia Slovenija – programu Ars namenjene številne oddaje različnih dolžin in formatov. Ena izmed njih je tudi dnevna oddaja Literarni nokturno, v kateri lahko vsak dan ob 23.50 (23.05 na Prvem programu Radia Slovenija) slišite deset minut poezije ali proze različnih avtorjev in avtoric – razpon pa sega od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Med Literarnimi nokturni tega tedna opozorimo še na dva. Ponedeljkov nokturno nas bo popeljal v srednji vek z izborom iz dvojezične antologije latinske lirike srednjega veka Srednjeveški cvetnik (Florarium mediaevale), ki je pri Slovenski matici izšla pred dvajsetimi leti. Slišali bomo tri pesmi – humorno Ukradeni konj, satirično Pohlepni Rim in letnemu času primerno pesem z naslovom Pomladna.
V sredo pa bo na sporedu pripoved o časopisnem kritiku Denisu, ki je podnevi tudi neuspešen pisatelj, ponoči pa, preoblečen v žensko, poje in pleše v kabaretu. Izbrani odlomek je del romana Dragi – dragi, ki ga je napisal sodobni francoski avtor Philippe Djian, sicer znan po romanu 37,2 stopinje zjutraj, po katerem so leta 1986 posneli kultni film Betty Blue.
24 . maj
14.05 Humoreska tega tedna: G. Boccaccio: Dekameron / Novela o bistroumni Filipi
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Ghada Karmi: Vrnitev: Spomini Palestinke
22.05 Literarni portret: Bert Pribac
23.50 Literarni nokturno: Josif Brodski: Griči
25. maj
23.50 Literarni nokturno: Srednjeveški cvetnik (1)
26. maj
21.00 Literarni večer: Janez Trdina (ob 190. obletnici rojstva)
23.50 Literarni nokturno: Andrej Hočevar: Umetnost stavi na napako
27. maj
11.05 Literarna matineja: Stendhal: Rdeče in črno (ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Philippe Djian: Dragi – dragi
28. maj
21.05 Literarni večer: Dante Alighieri: Božanska komedija – Pekel
23.50 Literarni nokturno: Andraž Polič: Ona je mesto
29. maj
23.50 Literarni nokturno: Pavel Huelle: Mercedes-Benz (Ciklus: Na valovih humorja)
30. maj
18.00 Izbrana proza: Witold Gombrowicz: Trans-atlantik
23.50 Literarni nokturno: Boris A. Novak: Odkrivanje vsakdanjega
Ta teden se v literarnih oddajah programa Ars med drugim spominjamo nedavno preminulega Berta Pribca.
»Povrnil se bom / povrnil nekdaj / med negibne oljke / v poletni vročini / razsejane med skalami / po bregu / in bolečim občutenjem tujstva / mi je ubilo dušo do grenke onemoglosti …«
Bert Pribac
»Moje življenje je eno samo vračanje v nekaj nedosegljivega« je v nekem intervjuju razmišljal ta mesec preminuli pesnik in publicist Bert Pribac, ki ga v nedeljo predstavljamo v oddaji Literarni portret. Bert Pribac sodi med najvidnejše literarne ustvarjalce slovenske diaspore. Leta 1959 je namreč zapustil domovino in se šele leta 2000 vrnil v rodne Srgaše. Njegova prva pesniška zbirka Bronasti tolkač iz leta 1962 je prva slovenska knjiga, izdana v Avstraliji. Pomembno pa je tudi njegovo prevajalsko in antologijsko delo. Leta 2012 je bil odlikovan z redom za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti.
Tudi palestinska pisateljica, zdravnica, doktorica znanosti in aktivistka Ghada Karmi je zapustila svoje rodno mesto. Iz Jeruzalema je morala zaradi okupacije leta 1948 s starši morala oditi že kot devetletna deklica. Življenje v Jeruzalemu in svoje slovo od Palestine je opisala že v knjigi V iskanju Fatime. O Fatimi, ki je odigrala veliko vlogo v pisateljičinem otroštvu, pripoveduje tudi odlomek iz dela Vrnitev, ki ga v nedeljo ob 18.05 lahko slišite v oddaji Spomini, pisma in potopisi. V tej knjigi avtorica odlično prepleta svojo osebno zgodbo s politično usodo palestinskega naroda, kar je značilno tudi za njena ostala dokumentarno leposlovna dela.
Tudi ta teden se bo program Ars s svojimi literarnimi oddajami spomnil treh obletnic. Konec maja leta 1265 naj bi se okvirno rodil velikan italijanske literature Dante Alighieri, ki je zgornjo misel zapisal v prvem delu svoje mojstrovine Božanske komedije z naslovom Pekel. Kako se Dante v spremstvu Vergila sprehaja po devetih krogih pekla in srečuje grešnike boste lahko slišali v oddaji Literarni večer v torek, 26. maja ob 21.05 (Prvi program Radia Slovenija). Scenarij za oddajo, ki je bila posneta leta 1980, je pripravil Andrej Capuder, ki je tudi v celoti prevedel Božansko komedijo.
Na današnji dan leta 1940 pa se je v tedanjem Leningradu rodil znameniti rusko-ameriški pesnik Josif Aleksandrovič Brodski. Iz Sovjetske zveze je bil leta 1972 pregnan in je nato živel v Združenih državah Amerike, leta 1987 pa je za svoje literarno delo prejel Nobelovo nagrado. Njegova zgodnja poezija je izrazito metaforična, polna spraševanja o življenju in smrti, in takšna je tudi pesem Griči, ki jo v interpretaciji dramske igralke Silve Čušin lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni nokturno (23.05). Griči so namreč prispodoba življenja, ravnina okrog njih pa ponazarja smrt.
Obeležili pa bomo tudi 190-letnico rojstva pisatelja Janeza Trdine, predstavnika prvega mladoslovenskega rodu, ki je v naši kulturni zgodovini in književnosti zapustil močne sledi. Njegovo najbolj znano in najboljše delo so prav gotovo Bajke in povesti o Gorjancih, s katerimi se bomo nanj spomnili v četrtkovem Literarnem večeru. Pripovedke, ki jih je Trdina preoblikoval in prežel s svojimi moralnimi in socialnimi nazori, so prvič izšle v Ljubljanskem zvonu med letoma 1882 in 1888. Literarni večer je nastal leta 1980, literarna besedila sta tedaj interpretirala dramska igralca Andrej Kurent in Boris Kralj, režiral pa je Aleš Jan.
Literarnim vsebinam so na 3. programu radia Slovenija – programu Ars namenjene številne oddaje različnih dolžin in formatov. Ena izmed njih je tudi dnevna oddaja Literarni nokturno, v kateri lahko vsak dan ob 23.50 (23.05 na Prvem programu Radia Slovenija) slišite deset minut poezije ali proze različnih avtorjev in avtoric – razpon pa sega od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Med Literarnimi nokturni tega tedna opozorimo še na dva. Ponedeljkov nokturno nas bo popeljal v srednji vek z izborom iz dvojezične antologije latinske lirike srednjega veka Srednjeveški cvetnik (Florarium mediaevale), ki je pri Slovenski matici izšla pred dvajsetimi leti. Slišali bomo tri pesmi – humorno Ukradeni konj, satirično Pohlepni Rim in letnemu času primerno pesem z naslovom Pomladna.
V sredo pa bo na sporedu pripoved o časopisnem kritiku Denisu, ki je podnevi tudi neuspešen pisatelj, ponoči pa, preoblečen v žensko, poje in pleše v kabaretu. Izbrani odlomek je del romana Dragi – dragi, ki ga je napisal sodobni francoski avtor Philippe Djian, sicer znan po romanu 37,2 stopinje zjutraj, po katerem so leta 1986 posneli kultni film Betty Blue.
24 . maj
14.05 Humoreska tega tedna: G. Boccaccio: Dekameron / Novela o bistroumni Filipi
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Ghada Karmi: Vrnitev: Spomini Palestinke
22.05 Literarni portret: Bert Pribac
23.50 Literarni nokturno: Josif Brodski: Griči
25. maj
23.50 Literarni nokturno: Srednjeveški cvetnik (1)
26. maj
21.00 Literarni večer: Janez Trdina (ob 190. obletnici rojstva)
23.50 Literarni nokturno: Andrej Hočevar: Umetnost stavi na napako
27. maj
11.05 Literarna matineja: Stendhal: Rdeče in črno (ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Philippe Djian: Dragi – dragi
28. maj
21.05 Literarni večer: Dante Alighieri: Božanska komedija – Pekel
23.50 Literarni nokturno: Andraž Polič: Ona je mesto
29. maj
23.50 Literarni nokturno: Pavel Huelle: Mercedes-Benz (Ciklus: Na valovih humorja)
30. maj
18.00 Izbrana proza: Witold Gombrowicz: Trans-atlantik
23.50 Literarni nokturno: Boris A. Novak: Odkrivanje vsakdanjega
Počastitev prejemnikov najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2022. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse. Režiserka proslave ob slovenskem kulturnem prazniku je Katja Pegan.
Na predvečer kulturnega praznika bodo v Cankarjevem domu počastili prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta tokrat klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.
Na predvečer kulturnega praznika bodo v Cankarjevem domu počastili prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta tokrat klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.
Kultura pomeni pojem, ki opisuje tkanje občih človeških doživetij, načina življenja, vrednot in simbolov posameznika v odnosu do narave, okolja, drugega bitja in skupnosti. Slovenska kultura, dobrina, katere izročilo obhajamo, v pletivu skupnosti izraža celostno oblikovani narodni značaj, razumevanje sveta in ravnanj. Slovenci lastno državo dojemamo kot tujca, do katerega smo nezaupljivi, podcenjujoči, kot tujca, ki ga je dobro izrabiti oziroma ogoljufati. Politično kulturo zaupamo lastni nevidnosti, ki je udejanjan strah pred posledicami namišljenih sankcij vsemogočnega, tujega velikega drugega, ter kot tesnobna stiska vznemirja življenju lastne občutke v varno strašilo groze pred vsakodnevnimi pritiski, ki posledično vodijo do izbranega izginotja. Neopazen najlaže preživiš, zato dvig glave bližnjega pomeni lastno izpostavljanje in vznik zavisti do njegovega morebitnega uspeha. Slovenski značaj tako najraje časti nabirek tujega perja, s katerim se lahko varno okiti, in podcenjuje vse, kar izhaja iz vztrajnega dela naprednih posameznikov lastnega naroda. Zato zmore zgolj pomilovati smrtne skorje svoje dediščine in zanemarja vztrajnost glasnikov sedanjosti življenja. Po tisoče korakih smo tako še vedno tam, kjer smo bili. Na začetku. V negibni točki časa, iz katere umrli živim ljubeče oznanjajo, da je življenje veliko več kot zgolj obstajati, da je čudež, ki zahteva užitje biti in vsega igrivega v iskreni, zaupljivi neposrednosti odnosa z drugim. Da stremeti za lepoto, ki jo vsak od nas nosi v sebi, naseljuje prav ta prostor biti tu, kjer ni ničesar, česar živi nimamo in razblinja slepoto za sveto. Pri tem opominja, da kar nam uhaja z jezika, izvira v notranjosti in zrcali neponarejeno podobo pobeglega jeziku in misli. Da je ob odprtem srcu vse okoli nas, živeče in neživo, vselej dosegljivo, izrazno pristno, vredno posvečene nege in časa.
Društvo Asociacija - društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture je v zadnjih dveh letih postalo znano zaradi opozarjanja na status kulturnega sektorja, o katerem pred krizo nismo govorili. Vsaj ne na tak način. Danes smo priča spremembam, političnim in ekonomskim, ki nevladnike in samozaposlene pehajo v nezavidljiv položaj. Kakšen je zanje kulturni praznik, premišljuje strokovna sodelavka društva Polona Torkar.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes na ogled razstava del Metke Krašovec, h kateri pa so pristopili na malo drugačen način – pripravil jo je namreč karizmatični igralec Radko Polič - Rac. Razstava prinaša izbor del iz donacije Metke Krašovec Narodni galeriji leta 2016, osredotočili so se na njena manj znana dela. Metka Krašovec se je sicer v širši spomin zasidrala predvsem z dvema cikloma – zgodnjimi rdečimi podobami arhitektur in pa poznejšimi veliki slikami v modrino potopljenih angleskih obrazov. V Narodni galeriji pa so na ogled predvsem njene risbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, pove direktorica galerije dr. Barbara Jaki. Prav te so bile najbolj blizu pesniku Tomažu Šalamunu, ki je bil njen življenjski in ustvarjalni sopotnik. Ustvarjalni dialog vzpostavlja tudi razstava, saj so likovna dela pospremili s Šalamunovimi pesmimi. Oboje je izbral Radko Polič Rac, ki so ga povabili zaradi zapisa v avtobiografiji, kjer opisuje pripravo nastopa ob pesnikovi sedemdesetletnici. 42 risb in eno sliko spremljajo tudi posnetki Poličevih interpretacij Šalamunovih pesmi, pesmi in risbe pa je izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka. Čeprav slik in risb Metke Krašovec morda v Narodni galeriji ne bi pričakovali, je ta donacija za njih neprecenljivo darilo, pa tudi velika odgovornost, še pove Barbara Jaki ob razstavi, ki bo do 8. maja kaljedoskopsko prepletala delo treh sijajnih umetnikov.
Mednarodni dan spomina na holokavst ob 77. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz je dan, ko svet za hip zastane in zajame sapo. V koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo odpeljanih vsaj 3.082 ljudi iz Slovenije. Kraj smrti je izstopal po tem, da so taboriščnike fotografirali, pojasnjujejo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, kjer so pripravili razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov poslanih leta 1942.
"Naše poslanstvo je oživljanje zgodovinskih knjig za otroke", piše na spletni strani velikega ameriškega poznavalca pravljic Jacka Zipesa. Po predstavitvi pred dnevi v New Jerseyju so zdaj še v Minneapolisu, kjer Zipes živi kot upokojeni častni profesor Univerze v Minnesoti, predstavili knjigo, ki velja za kultno delo književnosti za otroke. A dunajski Jud Felix Salten je Bambija kot prispodobo življenja manjšine napisal za odrasle in z drugačnim sporočilom, kot ga svet pozna v priredbi Walta Disneyja. Novi prevod Jacka Zipesa je zvest izvirniku, knjiga ima zato tudi naslov "Izvirni Bambi – Zgodbe o življenju v gozdu". Knjigo, ki jo Zipes razume kot nekakšno slutnjo holokavsta, žrtev katerega se spominjamo 27. januarja, je ilustrirala slovenska umetnica Alenka Sottler. Poseben podvig je, ko Američanom, prepojenim z Disneyjevimi podobami, ob stoletnici izida izvirnega Bambija, poveste, da so živeli v zmoti. Nekateri bodo sicer dejali, da je izidu botrovalo predvsem dejstvo, da so avtorske pravice družbe Disney izzvenele in je Bambi z letošnjim januarjem v ZDA vstopil v javno domeno. Ampak Jacku Zipesu so že pred časom ponujali projekt, ki ga je sprva zavračal, nato pa se je poglobil vanj, spoznal ozadje in zaradi tega dojel izziv. Angleški prevod Whittakerja Chambersa iz leta 1928 ni upošteval vseh ravni jezika, v katerem je Felix Salten leta 1923 napisal Bambija, Walt Disney pa je iz zgodbe povlekel le eno razsežnost, namreč gozd in živalski svet. S tem je sicer pozornost rodov otrok usmeril na naravo, a obenem zamolčal pomembno sporočilo, ki zadeva človeško družbo. Jack Zipes meni, da je šlo pri adaptaciji, na podlagi katere so nastali Disneyjeve knjige in film za otroke, nekaj narobe: "Pravzaprav je zastrupil izvirnik. Seveda ga je mogoče interpretirati na različne načine. Mislim pa, da gre za zgodbo o manjšinah. Ni tako bistveno, ali je to judovska, afroameriška ali katera druga skupina, predvsem je pomembno spoznanje, kako težko je živeti v svetu, v katerega si se rodil za to, da te bodo ubili. Če se posameznik ne prilagodi in se zlije z družbo, lahko postane žrtev in tvega smrt. Živimo namreč v svetu, v katerem človeških življenj ne jemljemo resno." Zipes meni, da je Bambi Felix Salten sam. Salten – njegovo pravo ime je Siegmund Salzmann – je spremenil ime, kot Jud iz revne družine, je bil tarča okolice, izobraževal se je sam, kasneje pod mentorstvom vidnih avstrijskih intelektualcev judovskega rodu tistega časa, recimo Alfreda Schnitzlerja, pa Huga von Hofmanstahla in drugih iz kroga Karla Kraussa v kavarni Griensteidl na Dunaju. Kljub odrekanju identitete po eni strani, je podpiral sionistični krog Theodorja Hertzla, postal vplivni novinar, urednik, gledališki kritik, avtor in za nekaj časa predsednik avstrijskega PEN-a. A njegov vzpon je predvsem zasluga nadarjenosti in pa osebnih znanstev z visokim plemstvom, kjer je pomagal urejati kočljiva vprašanja ljubezenskih razmerij njegovih vidnih predstavnikov. Te zveze so mu pomagale zapustiti Avstrijo po priključitvi k Tretjemu Reichu, zatekel se je v Švico, kjer je leta 1945 umrl reven, sam in skorajda pozabljen. Črto učenja, mentorstva, vzpona in osamljenosti lahko sledimo tudi v Bambiju. Anne Savalese, urednica pri založbi Princeton University Press, pravi, da je bil že čas za novi prevod: "Mislim, da je Jack preprosto hotel bralcem predstaviti roman sam. Prav kombinacija novega prevoda in čudovitih ilustracij pa sta izdaji dala dodano vrednost. Zelo prijetno me je zato presenetila velika medijska pozornost. " Izstopajo namreč tudi ilustracije Alenke Sottler, med drugim Levstikove nagrajenke, ki pravi: "Generiram množico abstraktnih slik, v kateri zagledam prizore iz knjige. Popolnoma odprta sem na to intuitivno stran. Najprej zelo dobro preučim besedilo in nato iščem nekaj, kar bi bilo nenavadno, posebno, kar ne bi spadalo v kliše. Prav ta črno-bela interpretacija je dala temu besedilu nekoliko bolj žalosten, molovski odtenek. Ne več, da je vse ljubko in krasno, ampak da ima zgodba v ozadju temne tone. " Poti do tako ugledne založbe ne utira le znanstvo z Jackom Zipesom, ki je navdušen nad Slovenijo in je nekajkrat predaval v Ljubljani, ampak zahteva veliko truda, priporočil in dokazil. "Moram reči, da je to projekt, kakršnega si ilustrator morda želi celo življenje, pa ne pride do njega. Imela sem to čast, da sem ga dobila, in to se mi zdi na nek način krona moje kariere, da sem dejansko del nekega razkritja. ", še pravi Alenka Sottler, katere ilustracije ne le, da razkrivajo, ampak so same pravo odkritje.
Neveljaven email naslov