Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
Poskušamo storiti vse, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc.
Potem ko se je zdelo, da je po dvanajstih letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečečnik, odprta, zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil.
Ali bomo tudi v Sloveniji priča protestom podobno kot pred dnevi v Tirani ob rušenju Nacionalnega gledališča Albanije? Tudi to je organizacija Europa Nostra, tako kot Plečnikov stadion za Bežigradom, uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020. Vzporednic je veliko, od časa nastanka obeh objektov, načrtov vlagateljev, do kupoprodajne pogodbe, je v imenu predlagatelja seje poudarila Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica.
V nadaljevanju je imelo krog 15 strokovnjakov in predstavnikov osrednjih ustanov s področja varovanja kulturne dediščine in arhitekture v Državnem zboru podobno sporočilo. Projekt Bežigrajski športni park bo vseboval le nekaj odstotkov Plečnikovega stadiona, zato to ne bo njegova prenova, ampak pozidava in uničenje. Prof. dr. Aleš Vodopivec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v 50 letih dela še ni videl takšnega poenotenja stroke.
Pa vendar je Zavod za varstvo kulturne dediščine prižgal projektu zeleno luč. Ali se je zavod znašel v protislovju? Medtem ko prof. dr. Matej Klemenčič, predsednik strokovnega sveta Zavoda za varstvo kulturne dediščine, projektu Bežigrajski športni park nasprotuje, ker je v nasprotju z nekaterimi členi odloka in varstvenega režima za spomenik, generalni konservator Zavoda za varstvo kulturen dediščine dr. Robert Peskar zatrjuje, da projektu niso mogli prižgati rdeče luči, ker so mu ravno predpisi naklonjeni.
Na potezi je zdaj država, da spremeni predpise, odkupi stadion ali ponudi drugo zemljišče. Ljubljanska občina projekt podpira. Na ministrstvu za kulturo preučujejo vse možnosti, da se izvede resnično obnovo ne pa novogradnjo, je povedala državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc.
Investitor projekta Bežigrajski športni park, ki je trenutno v postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, vodi Jure Leben, bivši minister za okolje in prostor. Povedal je, da sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in izrazil naklonjenost nadaljevanju dialoga.
Če se bo dialog med nasprotujočimi stranmi res odvil, pa bo to velikanski preboj po več kot desetletju nedialoga. Joc Pečečnik je za našo oddajo Kulturna panorama v začetku aprila povedal, da v spomenike ne vlaga, je pa Plečnikov stadion, če ga kdo želi obnoviti v izvorni obliki, na prodaj.
Odbor za kulturo je sprejel sklep koalicije, da se je odbor seznanil s problematiko dediščine Plečnikovega stadiona v Ljubljani in podpira prizadevanja za ohranitev vrednot, zaradi katerih je bil Plečnikov stadion razglašen za kulturni spomenika državnega pomena. Ministrstvo za kulturo je pozval, da prepreči propadanje ali izgubo vrednost vseh spomeniških del Jožeta Plečnika. Bolj zavezujoče sklepe Levice, ki predlagajo odkup stadiona ali zamenjavo zemljišča, njegovo zaščito v integralnem smislu in obnovo v celoti, pa odbor ni podprl.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
Poskušamo storiti vse, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc.
Potem ko se je zdelo, da je po dvanajstih letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečečnik, odprta, zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil.
Ali bomo tudi v Sloveniji priča protestom podobno kot pred dnevi v Tirani ob rušenju Nacionalnega gledališča Albanije? Tudi to je organizacija Europa Nostra, tako kot Plečnikov stadion za Bežigradom, uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020. Vzporednic je veliko, od časa nastanka obeh objektov, načrtov vlagateljev, do kupoprodajne pogodbe, je v imenu predlagatelja seje poudarila Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica.
V nadaljevanju je imelo krog 15 strokovnjakov in predstavnikov osrednjih ustanov s področja varovanja kulturne dediščine in arhitekture v Državnem zboru podobno sporočilo. Projekt Bežigrajski športni park bo vseboval le nekaj odstotkov Plečnikovega stadiona, zato to ne bo njegova prenova, ampak pozidava in uničenje. Prof. dr. Aleš Vodopivec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v 50 letih dela še ni videl takšnega poenotenja stroke.
Pa vendar je Zavod za varstvo kulturne dediščine prižgal projektu zeleno luč. Ali se je zavod znašel v protislovju? Medtem ko prof. dr. Matej Klemenčič, predsednik strokovnega sveta Zavoda za varstvo kulturne dediščine, projektu Bežigrajski športni park nasprotuje, ker je v nasprotju z nekaterimi členi odloka in varstvenega režima za spomenik, generalni konservator Zavoda za varstvo kulturen dediščine dr. Robert Peskar zatrjuje, da projektu niso mogli prižgati rdeče luči, ker so mu ravno predpisi naklonjeni.
Na potezi je zdaj država, da spremeni predpise, odkupi stadion ali ponudi drugo zemljišče. Ljubljanska občina projekt podpira. Na ministrstvu za kulturo preučujejo vse možnosti, da se izvede resnično obnovo ne pa novogradnjo, je povedala državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc.
Investitor projekta Bežigrajski športni park, ki je trenutno v postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, vodi Jure Leben, bivši minister za okolje in prostor. Povedal je, da sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in izrazil naklonjenost nadaljevanju dialoga.
Če se bo dialog med nasprotujočimi stranmi res odvil, pa bo to velikanski preboj po več kot desetletju nedialoga. Joc Pečečnik je za našo oddajo Kulturna panorama v začetku aprila povedal, da v spomenike ne vlaga, je pa Plečnikov stadion, če ga kdo želi obnoviti v izvorni obliki, na prodaj.
Odbor za kulturo je sprejel sklep koalicije, da se je odbor seznanil s problematiko dediščine Plečnikovega stadiona v Ljubljani in podpira prizadevanja za ohranitev vrednot, zaradi katerih je bil Plečnikov stadion razglašen za kulturni spomenika državnega pomena. Ministrstvo za kulturo je pozval, da prepreči propadanje ali izgubo vrednost vseh spomeniških del Jožeta Plečnika. Bolj zavezujoče sklepe Levice, ki predlagajo odkup stadiona ali zamenjavo zemljišča, njegovo zaščito v integralnem smislu in obnovo v celoti, pa odbor ni podprl.
Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi
Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.
Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.
Neveljaven email naslov