Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ali bo Ministrstvo za kulturo zaustavilo Pečečnikov projekt prenove Plečnikovega stadiona?

23.05.2020

Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo

Poskušamo storiti vse, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc.

Potem ko se je zdelo, da je po dvanajstih letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečečnik, odprta, zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil.

Ali bomo tudi v Sloveniji priča protestom podobno kot pred dnevi v Tirani ob rušenju Nacionalnega gledališča Albanije? Tudi to je organizacija Europa Nostra, tako kot Plečnikov stadion za Bežigradom, uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020. Vzporednic je veliko, od časa nastanka obeh objektov, načrtov vlagateljev, do kupoprodajne pogodbe, je v imenu predlagatelja seje poudarila Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica.

V nadaljevanju je imelo krog 15 strokovnjakov in predstavnikov osrednjih ustanov s področja varovanja kulturne dediščine in arhitekture v Državnem zboru podobno sporočilo. Projekt Bežigrajski športni park bo vseboval le nekaj odstotkov Plečnikovega stadiona, zato to ne bo njegova prenova, ampak pozidava in uničenje. Prof. dr. Aleš Vodopivec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v 50 letih dela še ni videl takšnega poenotenja stroke.

Pa vendar je Zavod za varstvo kulturne dediščine prižgal projektu zeleno luč. Ali se je zavod znašel v protislovju? Medtem ko prof. dr. Matej Klemenčič, predsednik strokovnega sveta Zavoda za varstvo kulturne dediščine, projektu Bežigrajski športni park nasprotuje, ker je v nasprotju z nekaterimi členi odloka in varstvenega režima za spomenik, generalni konservator Zavoda za varstvo kulturen dediščine dr. Robert Peskar zatrjuje, da projektu niso mogli prižgati rdeče luči, ker so mu ravno predpisi naklonjeni.

Na potezi je zdaj država, da spremeni predpise, odkupi stadion ali ponudi drugo zemljišče. Ljubljanska občina projekt podpira. Na ministrstvu za kulturo preučujejo vse možnosti, da se izvede resnično obnovo ne pa novogradnjo, je povedala državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc.

Investitor projekta Bežigrajski športni park, ki je trenutno v postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, vodi Jure Leben, bivši minister za okolje in prostor. Povedal je, da sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in izrazil naklonjenost nadaljevanju dialoga.

Če se bo dialog med nasprotujočimi stranmi res odvil, pa bo to velikanski preboj po več kot desetletju nedialoga. Joc Pečečnik je za našo oddajo Kulturna panorama v začetku aprila povedal, da v spomenike ne vlaga, je pa Plečnikov stadion, če ga kdo želi obnoviti v izvorni obliki, na prodaj.

Odbor za kulturo je sprejel sklep koalicije, da se je odbor seznanil s problematiko dediščine Plečnikovega stadiona v Ljubljani in podpira prizadevanja za ohranitev vrednot, zaradi katerih je bil Plečnikov stadion razglašen za kulturni spomenika državnega pomena. Ministrstvo za kulturo je pozval, da prepreči propadanje ali izgubo vrednost vseh spomeniških del Jožeta Plečnika. Bolj zavezujoče sklepe Levice, ki predlagajo odkup stadiona ali zamenjavo zemljišča, njegovo zaščito v integralnem smislu in obnovo v celoti, pa odbor ni podprl.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Ali bo Ministrstvo za kulturo zaustavilo Pečečnikov projekt prenove Plečnikovega stadiona?

23.05.2020

Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo

Poskušamo storiti vse, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc.

Potem ko se je zdelo, da je po dvanajstih letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečečnik, odprta, zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil.

Ali bomo tudi v Sloveniji priča protestom podobno kot pred dnevi v Tirani ob rušenju Nacionalnega gledališča Albanije? Tudi to je organizacija Europa Nostra, tako kot Plečnikov stadion za Bežigradom, uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020. Vzporednic je veliko, od časa nastanka obeh objektov, načrtov vlagateljev, do kupoprodajne pogodbe, je v imenu predlagatelja seje poudarila Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica.

V nadaljevanju je imelo krog 15 strokovnjakov in predstavnikov osrednjih ustanov s področja varovanja kulturne dediščine in arhitekture v Državnem zboru podobno sporočilo. Projekt Bežigrajski športni park bo vseboval le nekaj odstotkov Plečnikovega stadiona, zato to ne bo njegova prenova, ampak pozidava in uničenje. Prof. dr. Aleš Vodopivec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v 50 letih dela še ni videl takšnega poenotenja stroke.

Pa vendar je Zavod za varstvo kulturne dediščine prižgal projektu zeleno luč. Ali se je zavod znašel v protislovju? Medtem ko prof. dr. Matej Klemenčič, predsednik strokovnega sveta Zavoda za varstvo kulturne dediščine, projektu Bežigrajski športni park nasprotuje, ker je v nasprotju z nekaterimi členi odloka in varstvenega režima za spomenik, generalni konservator Zavoda za varstvo kulturen dediščine dr. Robert Peskar zatrjuje, da projektu niso mogli prižgati rdeče luči, ker so mu ravno predpisi naklonjeni.

Na potezi je zdaj država, da spremeni predpise, odkupi stadion ali ponudi drugo zemljišče. Ljubljanska občina projekt podpira. Na ministrstvu za kulturo preučujejo vse možnosti, da se izvede resnično obnovo ne pa novogradnjo, je povedala državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc.

Investitor projekta Bežigrajski športni park, ki je trenutno v postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, vodi Jure Leben, bivši minister za okolje in prostor. Povedal je, da sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in izrazil naklonjenost nadaljevanju dialoga.

Če se bo dialog med nasprotujočimi stranmi res odvil, pa bo to velikanski preboj po več kot desetletju nedialoga. Joc Pečečnik je za našo oddajo Kulturna panorama v začetku aprila povedal, da v spomenike ne vlaga, je pa Plečnikov stadion, če ga kdo želi obnoviti v izvorni obliki, na prodaj.

Odbor za kulturo je sprejel sklep koalicije, da se je odbor seznanil s problematiko dediščine Plečnikovega stadiona v Ljubljani in podpira prizadevanja za ohranitev vrednot, zaradi katerih je bil Plečnikov stadion razglašen za kulturni spomenika državnega pomena. Ministrstvo za kulturo je pozval, da prepreči propadanje ali izgubo vrednost vseh spomeniških del Jožeta Plečnika. Bolj zavezujoče sklepe Levice, ki predlagajo odkup stadiona ali zamenjavo zemljišča, njegovo zaščito v integralnem smislu in obnovo v celoti, pa odbor ni podprl.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov