Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pastir

30.05.2020


Za vsako ceno

Pastir irskega avtorja Garretta Bakerja, 19. maja 2020 ob 21:05 na Prvem programu predvajana igra, prikazuje raznovrstne medčloveške posledice vsestranskega kapitalističnega pohlepa

Asociacije na marsikaj v ne zgolj polpreteklem, temveč še kako zelo sedanjem svetovnem in domačem družbenem redu je kot hočeš nočeš pereče zaslediti v sicer že arhivski, toda skrajno aktualni radijski igri Pastir (The Shepherd) irskega avtorja Garretta Bakerja iz leta 2007 o, kot navajajo, problematiki irskega gospodarskega čudeža, ki naj bi v tedaj minulem dobrem desetletju porajal lažne občutke izobilja, s tem da naj bi igra bila predvsem zgodba o pohlepu, ki družbeno že itak vselej prevladuje, vendar je povrh tega še bolj raznovrstno družbenokritična.
Psihološka grozljivka je v žanrski osnovi ta, 19. maja ob 21:05 na Prvem programu predvajana približno 52-minutna igra, realizirana leta 2009 po prevodu Suzane Tratnik v režiji Petra Zobca, dramaturgiji Alena Jelena, zvočni podobi tonskega mojstra Matjaža Mikliča in glasbene oblikovalke Cvetke Bevc ter igralskih interpretacijah Branka Šturbeja (Jim), Nataše Barbare Gračner (Louise) in Igorja Samoborja (Daragh), s tem da bi vloge slednjih treh zlahka imele celo slovenska imena ter da razplet in zaključek igre zaznamuje izdaten delež prepričljivo zvočno uprizorjene čisto fizične groze.
Proč od obeh omenjenih zvrsti grozljivosti, v popolnoma drugo, ne usodno smer zagotovo načrtno zavajajoče nakazuje uvodni odlomek dinamičnega, pred časom nadvse popularnega disko muziciranja o “potovanju v zvok” (This is a Journey into Sound) in “povečevanju zvočne jakosti” (Pump Up the Volume), ki pa obenem še kot neke vrste “pika na i” na koncu igre lahko učinkuje tudi kot nekakšna družbenokritična prispodoba dinamičnega sodobnega časa, katerega eden od tako imenovanih imperativov je – užitek tako rekoč za vsako ceno.
In res praktično za vsako ceno, toda bolj brez užitka, gre v igri potem, ko v uvodno glasbo najprej zazveni sicer tudi kmalu izzveneli dojenčkov jok, ki mu sledita vzdih moškega, Jima, češ da je končno mir, in njegov pogovor z njo, Louise, da je pozabil kupiti vino in poklicati v banko zaradi njene nedelujoče kreditne kartice, ter predvsem po tem, ko v njun obetajoče se prijeten družinski in intimni večer (ob njenem, njemu namenjenem petju uspavanke o skrbnem pastirčku) v njuni novi hiši nenadoma na vhodna vrata nekdo odločno trka.
Po vznemirjajočem glasbenem, ostro kitarsko zvenečem vložku je pred vrati neznanec, ki najprej kot da prijazno nagovori Jima, češ da naj bi ga ta poznal, potem pa v pogovoru z obema pri vratih nastopa vse bolj čudno, zlovešče, besedno skoraj že nasilno in, kot se zdi, nekako v zvezi z njuno hišo. V vse bolj napeti situaciji, ki jo tudi nadalje prebadajo stopnjujoče variante že omenjenega zvočno vznemirjajočega vložka, pa se postopno razkriva, da naj bi Jim in Louise bila temu tipu (Daraghu) dolžna res veliko denarja, ne da bi zlasti ona karkoli vedela, saj Jim, ki je povrh vsega pred štirimi meseci kazensko, ker je v finančni stiski celo kradel na delovnem mestu, izgubil zaposlitev bančnika, že pol leta zamuja z vračanjem obrokov posojila banki in je zato ta svojo terjatev do njiju prodala menda ugledni izterjevalni “tretji osebi”.
Prava drama njiju dveh, Louise, ki je v polnokrvni interpretaciji Gračnerjeve trdno odločena, da bosta vrnila dolg in da naj prišlek takoj izgine, in Šturbejevega Jima, ki skuša nastopati odločno, se tako odvija pred Daraghom, ki je v vrhunski interpretaciji Samoborja skrajno pristno posmehljiv, zajedljiv, vse bolj zlovešč in srhljiv ter zmožen celo povsem neposredne fizične grožnje! A pravi tudi, da jima je pripravljen odpisati dolg pod določenimi pogoji, če bi Jim zanj tajno izvršil tvegano “kurirsko” nalogo …
Vendar se zdi vnaprej jasno in se tudi izkaže (medtem ko v ozadju zveni tematsko odlično izbrana nepozabna skladba Where the Wild Roses Grow z albuma Murder Ballads slovitega Nicka Cavea iz leta 1996), da se zlepa ni mogoče rešiti iz krempljev takega tipa, ki celo dobro pozna tvojo gmotno nezavidljivo preteklost in ve, da v dani situaciji lahko perspektivno izgubiš prav vse … Razen če mu (naj)prej ne odrežeš dobesedno – jezika itn.!
Igra torej poleg tega, da je grozljivka in prikazuje raznovrstne posledice vsestranskega kapitalističnega pohlepa, učinkuje kot prispodoba tega, kaj vse bi v današnji družbi nekdo v stiski lahko bil v odnosu do soljudi pripravljen storiti za ohranitev svojega položaja oziroma dosego cilja in kdo je v takšni situaciji dejansko pastir, kdo pa ovca.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Pastir

30.05.2020


Za vsako ceno

Pastir irskega avtorja Garretta Bakerja, 19. maja 2020 ob 21:05 na Prvem programu predvajana igra, prikazuje raznovrstne medčloveške posledice vsestranskega kapitalističnega pohlepa

Asociacije na marsikaj v ne zgolj polpreteklem, temveč še kako zelo sedanjem svetovnem in domačem družbenem redu je kot hočeš nočeš pereče zaslediti v sicer že arhivski, toda skrajno aktualni radijski igri Pastir (The Shepherd) irskega avtorja Garretta Bakerja iz leta 2007 o, kot navajajo, problematiki irskega gospodarskega čudeža, ki naj bi v tedaj minulem dobrem desetletju porajal lažne občutke izobilja, s tem da naj bi igra bila predvsem zgodba o pohlepu, ki družbeno že itak vselej prevladuje, vendar je povrh tega še bolj raznovrstno družbenokritična.
Psihološka grozljivka je v žanrski osnovi ta, 19. maja ob 21:05 na Prvem programu predvajana približno 52-minutna igra, realizirana leta 2009 po prevodu Suzane Tratnik v režiji Petra Zobca, dramaturgiji Alena Jelena, zvočni podobi tonskega mojstra Matjaža Mikliča in glasbene oblikovalke Cvetke Bevc ter igralskih interpretacijah Branka Šturbeja (Jim), Nataše Barbare Gračner (Louise) in Igorja Samoborja (Daragh), s tem da bi vloge slednjih treh zlahka imele celo slovenska imena ter da razplet in zaključek igre zaznamuje izdaten delež prepričljivo zvočno uprizorjene čisto fizične groze.
Proč od obeh omenjenih zvrsti grozljivosti, v popolnoma drugo, ne usodno smer zagotovo načrtno zavajajoče nakazuje uvodni odlomek dinamičnega, pred časom nadvse popularnega disko muziciranja o “potovanju v zvok” (This is a Journey into Sound) in “povečevanju zvočne jakosti” (Pump Up the Volume), ki pa obenem še kot neke vrste “pika na i” na koncu igre lahko učinkuje tudi kot nekakšna družbenokritična prispodoba dinamičnega sodobnega časa, katerega eden od tako imenovanih imperativov je – užitek tako rekoč za vsako ceno.
In res praktično za vsako ceno, toda bolj brez užitka, gre v igri potem, ko v uvodno glasbo najprej zazveni sicer tudi kmalu izzveneli dojenčkov jok, ki mu sledita vzdih moškega, Jima, češ da je končno mir, in njegov pogovor z njo, Louise, da je pozabil kupiti vino in poklicati v banko zaradi njene nedelujoče kreditne kartice, ter predvsem po tem, ko v njun obetajoče se prijeten družinski in intimni večer (ob njenem, njemu namenjenem petju uspavanke o skrbnem pastirčku) v njuni novi hiši nenadoma na vhodna vrata nekdo odločno trka.
Po vznemirjajočem glasbenem, ostro kitarsko zvenečem vložku je pred vrati neznanec, ki najprej kot da prijazno nagovori Jima, češ da naj bi ga ta poznal, potem pa v pogovoru z obema pri vratih nastopa vse bolj čudno, zlovešče, besedno skoraj že nasilno in, kot se zdi, nekako v zvezi z njuno hišo. V vse bolj napeti situaciji, ki jo tudi nadalje prebadajo stopnjujoče variante že omenjenega zvočno vznemirjajočega vložka, pa se postopno razkriva, da naj bi Jim in Louise bila temu tipu (Daraghu) dolžna res veliko denarja, ne da bi zlasti ona karkoli vedela, saj Jim, ki je povrh vsega pred štirimi meseci kazensko, ker je v finančni stiski celo kradel na delovnem mestu, izgubil zaposlitev bančnika, že pol leta zamuja z vračanjem obrokov posojila banki in je zato ta svojo terjatev do njiju prodala menda ugledni izterjevalni “tretji osebi”.
Prava drama njiju dveh, Louise, ki je v polnokrvni interpretaciji Gračnerjeve trdno odločena, da bosta vrnila dolg in da naj prišlek takoj izgine, in Šturbejevega Jima, ki skuša nastopati odločno, se tako odvija pred Daraghom, ki je v vrhunski interpretaciji Samoborja skrajno pristno posmehljiv, zajedljiv, vse bolj zlovešč in srhljiv ter zmožen celo povsem neposredne fizične grožnje! A pravi tudi, da jima je pripravljen odpisati dolg pod določenimi pogoji, če bi Jim zanj tajno izvršil tvegano “kurirsko” nalogo …
Vendar se zdi vnaprej jasno in se tudi izkaže (medtem ko v ozadju zveni tematsko odlično izbrana nepozabna skladba Where the Wild Roses Grow z albuma Murder Ballads slovitega Nicka Cavea iz leta 1996), da se zlepa ni mogoče rešiti iz krempljev takega tipa, ki celo dobro pozna tvojo gmotno nezavidljivo preteklost in ve, da v dani situaciji lahko perspektivno izgubiš prav vse … Razen če mu (naj)prej ne odrežeš dobesedno – jezika itn.!
Igra torej poleg tega, da je grozljivka in prikazuje raznovrstne posledice vsestranskega kapitalističnega pohlepa, učinkuje kot prispodoba tega, kaj vse bi v današnji družbi nekdo v stiski lahko bil v odnosu do soljudi pripravljen storiti za ohranitev svojega položaja oziroma dosego cilja in kdo je v takšni situaciji dejansko pastir, kdo pa ovca.


20.05.2022

Promo za oddajo o Urošu Kreku

Vsebine Programa Ars


20.05.2022

Verdijev Rigoletto iz mariborske opere

Vsebine Programa Ars


19.05.2022

The Sound – Zvok v ljubljanski operi

Rok Golob "komponira za številne glasbene zasedbe najrazličnejših žanrov, hkrati pa verjame, da dobra glasba presega žanrske okvire. Letos je dokončal svojo prvo opero, s katero je občinstvu želel predati fantazijsko zgodbo z duhovnim sporočilom o pravem zvoku, resnici in pomembnosti zaupanja v svojo lastno intuicijo." "Zato, ker je inspirirana iz kozmosa. Ker je nastajala 20 let. Ko sem skladal, sem se možgansko izklapljal in zgodba je sama prišla. Jaz jo tako dojamem in nikakor drugače. Smo se pa nekaj časa spraševali kako bi jo imenovali. Ko smo prišli do 'kozmične' opere sem rekel to je to. To je točno pravi naziv. Ko enkrat veš, veš. Takrat začutiš in ponotranjiš. Tako sem to jaz dojel," razlaga skladatelj o nazivu »kozmična« opera. Z njim se je pogovarjal Dejan Juravič.


18.05.2022

Reportaža s festivala radijskih iger Prix Marulić

Na Hvaru že od 14. maja poteka 25. festival radijskih iger in dokumentarnih dram Prix Marulić, na katerega so se uvrstila vsa tri prijavljena slovenska dela: Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Bratonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh. Do 19. maja se bo na petih različnih ambientalnih prizoriščih zvrstilo 41 radiofonskih del iz Evrope, Avstralije, Kanade in Irana. Večji del tekmovalnega programa se je z današnjim dnem že odvil. V četrtek zvečer pa bo slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad.


18.05.2022

Ruski režiser Kiril Serebrenikov: "Čas ni primeren za slavja."

Cannski filmski festival na prvi pogled sicer deluje tradicionalno, a že uvodni večer je pokazal, kako zelo se je spremenil. Svetovno filmsko javnost sta nagovorila igralec, režiser in aktivist Forest Whitaker, ki je prejel častno zlato palmo, v neposrednem video prenosu pa tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.


18.05.2022

Matej Šarc

Direktor in umetniški vodja orkestra Slovenske filharmonije. Pogovor je opravila Anuša Volovšek.


18.05.2022

Bert za življenjsko delo Ivu Banu

"Raznovrsten in pisan niz mojstrsko upodobljenih likov." Tako so v utemeljitvi nagrade zapisali predstavniki Društva slovenskih režiserjev za letošnjega prejemnika nagrade bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. V torek so jo v Slovenski kinoteki v Ljubljani izročili Ivu Banu. Kljub uradni upokojitvi zelo aktiven igralec je doslej odigral več kot 50 filmskih vlog, skupaj s televizijskimi pa več kot 70.


18.05.2022

Mednarodni muzejski dan

Muzeji ohranjajo preteklost, pojasnjujejo sedanjost in opozarjajo, kam prihodnost nikoli več ne sme zaviti. Ob današnjem mednarodnem muzejskem dnevu lahko obiskovalci do večera brezplačno preverijo dogajanje in vsebino številnih slovenskih muzejev in galerij. O potencialih slovenskih muzejev so govorili danes tudi na strokovnem srečanju muzealcev. Nosilna tema mednarodnega muzejskega dne je moč muzejev.


17.05.2022

Maksimilijan, cesar po Napoleonovi milosti

Maksimilijan I. in njegovi meksikajnarji so prav posebna zgodba našega prostora in časa. S podporo francoskega cesarja Napoleona se je odločil, da odide v Mehiko in se odpove pravicam in se postavi na konec vrste za habsburški prestol. Kaj je botrovalo tej nenavadni odločitvi, ki se je končala s padcem pod streli uporniške vojske, raziskuje tudi nova antologija Gregorja Antoličiča z naslovom Maksimilijan, ki je te dni izšla pri Cankarjevi založbi. Pregledal jo je Blaž Mazi.


16.05.2022

Slavo Vajt: "Ko se snemalec s kamero zlije v eno bitje, nastane nekaj lepega."

V Združenju filmskih snemalcev so v soboto v Slovenski kinoteki v Ljubljani podelili stanovske nagrade z imenom iris za najboljše dosežke na področju filmske fotografije v preteklem letu. Podelili so tudi nagrado za življenjsko delo. Prejel jo je filmski ustvarjalec in fotografski mojster Slavo Vajt. Danes 87-letni Slavo Vajt je snemalec, direktor fotografije, režiser in scenarist, pa tudi popotnik, alpinist, pisec in dolgoletni sodelavec Televizije Slovenija, ki je svoj pečat pustil pri številnih pomembnih filmih. Posnel je vrsto drznih projektov, kot je prvi slovenski vzpon na Mount Everest. Sodeloval je pri nekaterih ključnih delih zgodovine slovenskega filma, kot so Cvetje v jeseni, Boj na požiralniku in Povest o dobrih ljudeh. Slavo Vajt ob prejemu nagrade iris za življenjsko delo: Zame obstajata dve stvari, s katerima lahko nekaj povem ljudem: slika in beseda. To dvoje sem vedno uporabljal. Slika in beseda skupaj sta več kot samo ena ali druga stvar. Če hočejo snemalci dobro delati, mora biti s kamero eno bitje. Filmski snemalec in kamera se morata združiti v eno bitje in bosta ustvarila nekaj lepega." Združenje filmskih snemalcev Slovenije je v soboto podelilo še nagrade iris za avdiovizualna dela, ki so bila lani prikazana v kinu ali na televiziji. Za celovečerni igrani film Telesce je novo v nizu uglednih nagrad prejel direktor fotografije Mitja Ličen, za dokumentarni film Nič nas ne sme presenetiti pa Bernard Perme, sodelavec TV Slovenija. Stanovski kolegi so ga nagradili za vizualno podobo dokumentarne pripovedi režiserja Amirja Muratovića o različnih zavetiščih in bunkerjih, ki je hkrati zgodba o nesmiselnosti vojn in spopadov in zgodba o razburkani zgodovini Slovenije. Bernard Perme: "Moje vodilo je vselej ustvariti čim boljšo sliko, takšno, kot si jo ustvarim v glavi in jo prikazati čim širšemu občinstvu z mojimi očmi. Tema je bila zahtevna, ker so bili slabi svetlobni pogoji: snemali smo zaklonišča, bunkerje, rove in delali smo pri minimalni svetlobi, kar je poseben izziv za ekipo, za osvetljevanje in tehniko. Težko je namreč prikazati črnino, da se nekaj vidi, ampak brez črne." Nagrado iris za najboljšo fotografijo v TV seriji Območje brez signala režiserja Daliborja Matanića je prejel Marko Brdar: "To je otrok producentke Ankice Jurić Tilić, ki me je povabila k projektu že pred štirimi leti, še preden je izbrala vso ekipo. Serija je nastala po knjigi Roberta Perišića z nekaj ohranjenimi glavnimi elementi, čeprav je precej prirejenega. Producentka je takrat dejala: 'Marko, jaz bi si želela samo, da so ljudje blizu.' To je bil štart, potem pa sva z režiserjem Daliborjem Matanićem ustvarila estetiko, ki temelji na intuitivnosti, da čutiš igralce pred kamero in se z njimi oplajaš." Združenje filmskih snemalcev je za fotografijo študentskega filma Otáva nagradilo še Žigo Planinška in za glasbeni spot skupine MRFY – Zaljubila direktorja fotografije Saša Štiha.


13.05.2022

Prix Marulić

Vsebine Programa Ars


13.05.2022

"Bolni so bili pomešani z zdravimi. Po naših telesih so lezle uši in podgane."

"Bolni so bili pomešani z zdravimi. Po naših telesih so lezle uši in podgane. Zdravniške pomoči sploh ni bilo," je dejal vojni ujetnik Nikolaj Nikolajevič Danilov o razmerah med epidemijo tifusa jeseni 1941. Nemške oborožene sile so do konca vojne zajele skoraj šest milijonov vojakov in vojakinj Rdeče armade, s katerimi so ravnali okrutno. Skupaj je umrlo več kot tri milijone sovjetskih vojnih ujetnikov, tisti, ki so preživeli, so se v Sovjetski zvezi morali soočiti z nezaupanjem oblasti. Potujočo razstavo o sovjetskih vojnih ujetnikih je zasnoval nemški muzej Berlin-Karlshorst. V postavitvi Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani je dobila tudi slovenski del, ki predstavlja pri nas manj znano taborišče Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau, ki je med drugo svetovno vojno delovalo v Mariboru. Prispevek je pripravil Blaž Mazi.


13.05.2022

Tadej Tomšič Institution – Flying Start

Na sedmem koncertu Jazz Ars All Stars predstavljamo enega najvidnejših slovenskih jazzistov


12.05.2022

Le zaljubiti se ne smemo – nova radijska igra Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena

Novo radijsko igro z naslovom Le zaljubiti se ne smemo hrvaškega dramatika in scenarista Ivorja Martinića v prevodu Diane Koloini, ki jo lahko kot odrsko izvedbo v režiji Alena Jelena gledamo v Mestnem gledališču ljubljanskem, je režiser z ekipo priredil tudi za radio. Gre za zelo sodobno dramo o ljudeh, ki jih poznamo iz svojega okolja: pod površino urejene srednjeletne gospe, uspešnega bogataša in čudovite mlade ljubice ter ranljive, skromne študentke se skrivajo globoke rane. Njihov položaj poudarja nenehen dež. Režiser Alen Jelen. Njegov asistent je bil Sandi Jesenik, dramaturginja Vilma Štritof, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, nastopajo pa Boris Ostan, Iva Krajnc Bagola, Bernarda Oman in Lara Wolf.


12.05.2022

Simona Semenič: "Nečiste želje so zame svete"

Kako letošnja Cankarjeva nagrajenka razume gledališče, družbo, telesnost in lastno delo


11.05.2022

Na 54. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu tudi o propadu globalne etike

Precej natrpan je program letošnjega blejskega pisateljskega srečanja. Sredo bo zapolnila generalna skupščina odbora Pisatelji za mir pri Mednarodnem Penu, v četrtek bodo sledile okrogle mize o pisateljskem odzivu na propad globalne etike, o Ukrajini, o Bosni in vseh Bosnah tega sveta in o petih jezdecih apokalipse: covidu, sovražnem govoru, nasilnih protestih, globalnem segrevanju in zatonu demokracije. Predsednik mednarodnega PEN-a, turško-kurdski pisatelj Burhan Sönmez je v pogovoru z Ervinom Hladnikom Milharčičem predstavil roman Istanbul, Istanbul, ki smo ga pred kratkim dobili v prevodu Lili Potpara, in spregovoril o vlogi pisateljev in razumnikov v sodobnem svetu. Če je v svetu toliko pišočih v zaporih, je v njihovih rokah velika moč, ki jo politiki prepoznavajo in se je bojijo. In če se nas bojijo, pravi Burhan Sönmez, to pomeni, da naš Pen počne nekaj dobrega za družbo. Na moč Pena in drugih organizacij pa po besedah predsednice Slovenskega centra Tanje Tuma vpliva tudi to, koliko smo se navadili, da močni lahko prestopajo rdečo črto dopuščenega.


10.05.2022

Med nagrajenci filmskega festivala Crossing Europe v Linzu dokumentarec Tovarne delavcem

"Že od samega začetka snemanja sem vztrajal pri zamisli, da bi se prihodki od filma morali deliti med filmske delavce, protagoniste filma in produkcijsko hišo"


09.05.2022

Cankarjeva nagrada Simoni Semenič

Vsebine Programa Ars


08.05.2022

Podelitev Cankarjeve nagrade 2022

Cankarjevo nagrado so pred leti na pobudo Slovenskega centra PEN skupaj ustanovili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, kot donatorica jo podpira Občina Vrhnika in letos tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Gre za poklon velikemu slovenskemu književniku in hkrati priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja – poezija, proza, drama, esejistika. Letos je žirija izmed več kot 30 knjig za najboljše tri izbrala pesniško zbirko To telo, pokončno Nine Dragičević, tri igre za punce Simone Semenič in roman Zvezdna karta Dušana Šarotarja.


06.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za enega od močnih vplivov na val prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar.


Stran 24 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov