Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
(Pre)pogosto zamujene modrosti življenja
Dramska miniatura z veliko začetnico, kratka radijska igra Dobr’ je avtorja Gorana Vojnovića, 30. maja 2020 ob 22:40 na Prvem programu nadvse plastično oživlja disfunkcionalno družinsko skupnost in njen propad
Izostrena, z veliko začetnico suvereno izvedena dramska miniatura praktično epskih, dramatičnih, življenjskih, medčloveških razsežnosti, ki učinkuje kot uprizorjena z minimalnimi izraznimi sredstvi, toda premišljenimi do efektivne skrajnosti, se odigra v kratki, nekaj manj kot četrturni, 30. maja ob 22:40 na Prvem programu predvajani radijski igri Dobr’ je (2009) po tekstovni predlogi priznanega mnogostranskega ustvarjalca Gorana Vojnovića ter s postopnim profiliranjem svojstvene situacije igrskega dogajanja in njegovih likov nadvse plastično oživi disfunkcionalno družinsko skupnost in njen propad.
Dobr’ je nedvomno je načrtno zelo dvoumen naslov, saj namreč igra v dramaturgiji in režiji Alena Jelena, zvočni upodobitvi tonskega mojstra Matjaža Mikliča in glasbene opremljevalke Darje Hlavke Godine ter igralski izvedbi Igorja Samoborja (oče), Minu Kjuder (mama), Jureta Henigmana (njun sin Marko) in Silvestra Božiča (paznik) takoj po kratkem, zvočno sugestivnem, tolkalno zvenečem uvodnem, a skoraj hkrati že v odmevu izzvenevajočem akcentu praktično pahne poslušalstvo v tisti hip še samo približno nakazano situacijo, ki pa vendar dovolj jasno učinkuje daleč od česarkoli dobr’ga.
Ne ser’i, je slišati njega, kako po rahlem vzdihu naveličano odgovori na njeno kratko, a vljudno in kot da skoraj nekoliko milo vprašanje, kako si, nakar dialog kmalu preide na temo njunih predhodnih solo pogovorov z odvetnikom, ob čemer je takoj pomisliti najprej na tovrstno reševanje partnerske oziroma zakonske krize … Ampak vsaj tisti hip ne gre ravno za to in je situacija, kot razjasni nadaljnji dialog, še bolj zapletena. Ona in on sta namreč starša in na obisku pri ravno 18-letnem sinu, ki je trenutno v zaporu.
Vsak po svoje obremenjena, potem ko ju poklicno strog paznik napoti na mesto za obiske in ko izzveni nov, zvočno kompleksnejši akcent, ki lahko asociira na zapor ali celo na nekakšno hišo strahov, sprašujeta – mama zaskrbljeno in oče navidezno suvereno, ko skuša obvladati situacijo – in nagovarjata zaprtega sina, ki pa zdaleč ni zgovoren. A ko se končno oglasi, je to po zvočniku, torej je očitno zaprt za stekleno steno, ter se z očetom začne sporekati, saj ga je – oziroma kar obeh staršev – naveličan, nanju jezen.
Privrele besede iz njega in njuni odzivi nanje razkrivajo, da razmerja med staršema že lep čas več ni, le da si tega dolgo nista priznala, da sta skrivala najprej pred sabo in potem pred njim, Markom, ampak zdaj pa da je kar pravi čas za družinski pogovor. Po še enem kompleksnem zvočnem akcentu, ki lahko asociira že na nakopičeno tolčenje po zaporniških vratih, je situacija napeta, nadvse pristno pa jo oživljajo vsi trije družinski člani, s tem da se zdi, da nekolikšen levji delež pri tem vendarle ima spet izvrstni Igor Samobor, recimo tudi ko s skupnimi starševskimi močmi s težavo izreka(ta) dejansko zelo pomembne, vendar (pre)pogosto prezrte, četudi naposled prepoznane, a tedaj že zamujene življenjske modrosti.
Recimo, da si se življenjsko predal, ko se počutiš prvič preveč utrujeno, da bi prisluhnil; ko se ti problemi sočloveka prvič ne zdijo problemi in jih ta zato zaupa komu drugemu; ali ko prvič utihneš in do konca ne izrečeš tistega, kar misliš; ali pa konec koncev, da je človek v življenju velikokrat pameten, ampak nikoli ob pravem času! In kaj je ob teh zamujenih spoznanjih “dobr’ga”? Najprej je to pogosta fraza v pogovarjanju družinske trojice na čelu z očetom. “Dobr'” pa je po svoje morda lahko, da se slaba medčloveška situacija končno razčisti, čeprav še zmerom tudi za rešetkami.
(Pre)pogosto zamujene modrosti življenja
Dramska miniatura z veliko začetnico, kratka radijska igra Dobr’ je avtorja Gorana Vojnovića, 30. maja 2020 ob 22:40 na Prvem programu nadvse plastično oživlja disfunkcionalno družinsko skupnost in njen propad
Izostrena, z veliko začetnico suvereno izvedena dramska miniatura praktično epskih, dramatičnih, življenjskih, medčloveških razsežnosti, ki učinkuje kot uprizorjena z minimalnimi izraznimi sredstvi, toda premišljenimi do efektivne skrajnosti, se odigra v kratki, nekaj manj kot četrturni, 30. maja ob 22:40 na Prvem programu predvajani radijski igri Dobr’ je (2009) po tekstovni predlogi priznanega mnogostranskega ustvarjalca Gorana Vojnovića ter s postopnim profiliranjem svojstvene situacije igrskega dogajanja in njegovih likov nadvse plastično oživi disfunkcionalno družinsko skupnost in njen propad.
Dobr’ je nedvomno je načrtno zelo dvoumen naslov, saj namreč igra v dramaturgiji in režiji Alena Jelena, zvočni upodobitvi tonskega mojstra Matjaža Mikliča in glasbene opremljevalke Darje Hlavke Godine ter igralski izvedbi Igorja Samoborja (oče), Minu Kjuder (mama), Jureta Henigmana (njun sin Marko) in Silvestra Božiča (paznik) takoj po kratkem, zvočno sugestivnem, tolkalno zvenečem uvodnem, a skoraj hkrati že v odmevu izzvenevajočem akcentu praktično pahne poslušalstvo v tisti hip še samo približno nakazano situacijo, ki pa vendar dovolj jasno učinkuje daleč od česarkoli dobr’ga.
Ne ser’i, je slišati njega, kako po rahlem vzdihu naveličano odgovori na njeno kratko, a vljudno in kot da skoraj nekoliko milo vprašanje, kako si, nakar dialog kmalu preide na temo njunih predhodnih solo pogovorov z odvetnikom, ob čemer je takoj pomisliti najprej na tovrstno reševanje partnerske oziroma zakonske krize … Ampak vsaj tisti hip ne gre ravno za to in je situacija, kot razjasni nadaljnji dialog, še bolj zapletena. Ona in on sta namreč starša in na obisku pri ravno 18-letnem sinu, ki je trenutno v zaporu.
Vsak po svoje obremenjena, potem ko ju poklicno strog paznik napoti na mesto za obiske in ko izzveni nov, zvočno kompleksnejši akcent, ki lahko asociira na zapor ali celo na nekakšno hišo strahov, sprašujeta – mama zaskrbljeno in oče navidezno suvereno, ko skuša obvladati situacijo – in nagovarjata zaprtega sina, ki pa zdaleč ni zgovoren. A ko se končno oglasi, je to po zvočniku, torej je očitno zaprt za stekleno steno, ter se z očetom začne sporekati, saj ga je – oziroma kar obeh staršev – naveličan, nanju jezen.
Privrele besede iz njega in njuni odzivi nanje razkrivajo, da razmerja med staršema že lep čas več ni, le da si tega dolgo nista priznala, da sta skrivala najprej pred sabo in potem pred njim, Markom, ampak zdaj pa da je kar pravi čas za družinski pogovor. Po še enem kompleksnem zvočnem akcentu, ki lahko asociira že na nakopičeno tolčenje po zaporniških vratih, je situacija napeta, nadvse pristno pa jo oživljajo vsi trije družinski člani, s tem da se zdi, da nekolikšen levji delež pri tem vendarle ima spet izvrstni Igor Samobor, recimo tudi ko s skupnimi starševskimi močmi s težavo izreka(ta) dejansko zelo pomembne, vendar (pre)pogosto prezrte, četudi naposled prepoznane, a tedaj že zamujene življenjske modrosti.
Recimo, da si se življenjsko predal, ko se počutiš prvič preveč utrujeno, da bi prisluhnil; ko se ti problemi sočloveka prvič ne zdijo problemi in jih ta zato zaupa komu drugemu; ali ko prvič utihneš in do konca ne izrečeš tistega, kar misliš; ali pa konec koncev, da je človek v življenju velikokrat pameten, ampak nikoli ob pravem času! In kaj je ob teh zamujenih spoznanjih “dobr’ga”? Najprej je to pogosta fraza v pogovarjanju družinske trojice na čelu z očetom. “Dobr'” pa je po svoje morda lahko, da se slaba medčloveška situacija končno razčisti, čeprav še zmerom tudi za rešetkami.
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 11, Un poco andante e molto espressivo / Etudes, op. 30: Etude no. 11, Un poco andante e molto espressivo Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 4, Agitato / Etudes, op. 30: Etude no. 4, Agitato Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 3, Allegro con brio / Etudes, op. 30: Etude no. 3, Allegro con brio Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 3, Scivola / Etudes, op. 66: Etude no. 3, Scivola Izvedba: Katarina Peroša / Performed by Katarina Peroša
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 5, Fluida / Etudes, op. 66: Etude no. 5, Fluida Izvedba: Igor Sabljič / Performed by Igor Sabljič
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 1, Riflessa / Etudes, op. 66: Etude no. 1, Riflessa Izvedba: Meta Kokošinek / Performed by Meta Kokošinek
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 4, Delicata / Etudes, op. 66: Etude no. 4, Delicata Izvedba: Lana Jarc / Performed by Lana Jarc
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 10, Furiosa / Etudes, op. 66: Etude no. 10, Furiosa Izvedba: Luka Borkovič / Performed by Luka Borkovič
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 8, Giocosa / Etudes, op. 66: Etude no. 8, Giocosa Izvedba: Iva Bevc / Performed by Iva Bevc
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 9, Sublima / Etudes, op. 66: Etude no. 9, Sublima Izvedba: Špela Saksida / Performed by Špela Saksida
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 6, Capricciosa / Etudes, op. 66: Etude no. 6, Capricciosa Izvedba: Blaž Pavlakovič / Performed by Blaž Pavlakovič
Radijska dokumentarna zgodba SLO POP dokument osvetljuje specifični gledališki proces gledališkega koncerta Slovenska popevka, koprodukcija SMG in CUDV Dolfke Boštjančič Draga pri Igu, ki je povezal ljudi s posebnimi potrebami in profesionalne dramske igralce v skupno zgodbo in izkušnje ustvarjalcev, hkrati pa z raznolikimi sogovorniki in s pojmi inkluzija, krivda, odpuščanje in predvsem sprejemanje poskuša v širokem kotu razmišljati o bolj umirjeni, preudarni, empatični sodobni družbi in svetu strpnosti. O vsem tistem torej, kar nam že močno in nevarno primanjkuje. Dokumentarec je nastal znotraj mednarodnega projekta European Radio Project na pobudo Bavarskega radia. Tematsko izhodišče sta bila pojma krivda in odpuščanje v najširšem pomenu, v njem pa sodeluje 7 držav s samostojnimi ustvarjalci, pretežno iz nacionalnih radijskih hiš. Poleg Slovenije še Češka, Finska, Italija, Latvija, Nemčija in Slovaška. Projekt je bil uspešen na mednarodnem razpisu programa Reporters in the Filed, ki ga financira fundacija Robert Bosch Stiftung z namenom spodbujanja neodvisnega novinarstva in obravnave ključnih družbenih tem. Avtor in režiser Klemen Markovčič, Radio Slovenija Tonski mojster Urban Gruden Izvirna glasba Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Sofinancirano Reporters in the Field/Robert Bosch Stiftung Trajanje 24' 29'' Oktober 2019 Intervjuvanci Boris Benko Diego Barrios Ross Dr. Valerija Bužan Borko Horvat Željko Hrs Klara Kastelec Zdravko Kosić Andreja Lazar Jolanda Lazar Dr. Metka Novak Blaž Pirman Matjaž Pograjc * Zasnova in vodenje posebne pogovorne oddaje Klemen Markovčič Tehnilčna realizacija Vladimir Jovanović December 2019 Sogovorniki Dr. Valerija Bužan, specilana pedagoginja Miha Lobnik, zagovornik enoakosti Matjaž Pograjc, režiser
Mednarodna organizacija Europa Nostra je Plečnikov stadion uvrstila na ožji seznam v postopku izbiranja sedmih najbolj ogroženih območij evropske dediščine. Za to so se odločili, ko so videli, v kakšnem stanju je, in si ogledali projekt prenove Joca Pečečnika. Program Europa Nostra se izvaja v sodelovanju z Inštitutom Evropske investicijske banke, podpira pa ga tudi program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Program Ars Radia Slovenija se tudi letos pridružuje prazniku božične glasbe, ki ga vsako leto na tretjo decembrsko nedeljo prireja Evropska zveza radijskih postaj. Iz obsežne ponudbe koncertov – teh je letos kar petnajst – smo za predvajanje na našem programu izbrali devet najzanimivejših. Med drugimi boste lahko slišali tudi evroradijski božični koncert z naslovom Rajske strune, na katerem so v sredo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Spodnji Šiški nastopili Komorni zbor DEKOR, organistka Polona Gantar in dirigentka Petra Grassi. Več o vsebini posebnega božičnega dne Evroradia pa v prispevku glasbenega urednika dneva Mihaela Kozjeka.
V okviru sinočnjega Zlatega abonmaja je v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil komorni orkester Franza Liszta s pianistom Eduardom Hubertom ter prvo damo črnobelih tipk Martho Argerich, ki je v Ljubljani po svojem prvem obisku leta 2016 nastopila že tretjič. Nekaj koncertnih vtisov je strnil Lovrenc Rogelj.
Sreda, 11. 12. 2019 ob 20.00, cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški v Ljubljani
Zgodovinski arhiv Ljubljana, katerega zbirka je z zakonom varovana kot kulturni spomenik, se je znašel v težki situaciji, njegovo vodstvo se je v teh dneh obrnilo na javnost. Do junija prihodnje leto se mora 24 zaposlenih in arhivska zbirka izseliti iz prostorov v središču Ljubljane, saj jim je Mestna občina spomladi odpovedala pogodbo. Nove lokacije še nimajo, vodstvo arhiva trdi, da je selitev v prihodnjega pol leta povsem neuresničljiva. Na Mestni občini Ljubljana se zagovarjajo, da prostore arhiva potrebujejo zase, na kulturnem ministrstvu, kamor se je arhiv obrnil po pomoč, pa zagotavljajo, da iščejo rešitve in da je časa dovolj. Minuli četrtek je bil glede tega na ministrstvu sestanek, ki pa kakšnih novosti, na primer glede morebitne nove lokacije za arhiv, menda ni prinesel.
Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Ob obletnici rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna bodo namreč kulturne ustanove odprle svoja vrata. Obiskovalcem bo brezplačno na voljo več kot 300 dogodkov.
Nocoj se s slavnostnim odprtjem v ljubljanskem Kinodvoru pričenja že 16. mednarodni festival animiranega filma – Animateka. V slabem tednu bodo letos prikazali kar 360 filmov, 12 celovečernih, sicer pa kratkih animiranih filmov. V tekmovalnem programu se osredotočajo na animacije iz srednje in vzhodne Evrope, letos pa bodo poseben sklop namenjen tudi baltskim filmom. Prispevek Tine Poglajen.
Neveljaven email naslov