Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Promo za Koncert v Komornem studiu

05.06.2020


Skladbe za kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja ter samospevi Franza Schuberta.

Peti koncert v Komornem studiu bosta izvedla kitarist Žarko Ignjatović in baritonist Lucas Somoza Osterc.

Kitarist Žarko Ignjatović bo na radijskem koncertu izvedel dela za solistično kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja. Z baritonistom Lucasom Somozo Ostercem pa bo predstavil izbor samospevov iz cikla Lepa mlinarica Franza Schuberta v priredbi za glas in kitaro. V prenosu koncerta iz studia 13 Radia Slovenija poslušajte tudi pogovor z umetnikoma.

Kitarist Žarko Ignjatović je nižjo in srednjo glasbeno šolo končal v rojstnem Pulju na Hrvaškem. Diplomiral je pri profesorju Darku Petrinjaku na glasbeni akademiji v Zagrebu, hkrati pa je študij kitare zaključil še pri profesorici Margi Bäuml – Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Leta 1995 je opravil triletni podiplomski študij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu profesorja Eliota Fiska. Aktivno je sodeloval na več seminarjih svetovno znanih kitaristov. Je dobitnik številnih nagrad na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih. Od leta 1984 živi v Ljubljani. Je redni profesor za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti v Mariboru in profesor kitare na Glasbeni gimnaziji v Celju. Poleg solističnih nastopov doma in v tujini se posveča tudi komorni igri. Redno snema za radio in televizijo. Leta 1998 je izšla njegova prva samostojna zgoščenka z deli Weissa, Piazzolle, Tippetta, Bogdanovića in Rojka, leta 2001 pa druga, “Hic et nunc”, ki je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev. Posnel je dve zgoščenki s kitaristom Jerkom Novakom, eno s čelistom Nebojšo Bugarskim, pred kratkim pa je izšla najnovejša plošča, ki sta jo posnela z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst.

Baritonist Lucas Somoza Osterc se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Vokalno tehniko je izpopolnjeval pri profesorju Victorju Srugu in leta 2010 končal študij opernega in koncertnega petja v Instituto Superior de Arte del Teatro Colón v Buenos Airesu. Med letoma 2007 in 2010 je bil štipendist ustanove Fundación Música de Cámara, kjer se je izpopolnjeval v interpretaciji oratorjev in nemških ter francoskih samospevov pri znanem profesorju Guillermu Opitzu. Leta 2008 je debitiral v vlogi Mercutia (Gounod, Romeo in Julija) za Juventus Lyrica v Teatro Avenida v Buenos Airesu. V letih, ki so sledila, je pel skupaj s tem ansamblom in z zasedbo Buenos Aires Lírica ter sodeloval pri produkcijah nekaterih oper: Fidelio, Madama Butterfly, TheFairy Queen, Belisario in Iskalci biserov. V SNG Opera in balet v Ljubljani je poustvaril lik Moralesa v Bizetovi Carmen, Ludovica v operi Lepotica in zver Philipa Glassa, Antonia v Figarovi svatbi in Barona Douphola v Verdijevi Traviati. V vlogi Krjavlja je sodeloval pri krstni izvedbi nove slovenske opere Deseti brat Aleša Makovca.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Promo za Koncert v Komornem studiu

05.06.2020


Skladbe za kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja ter samospevi Franza Schuberta.

Peti koncert v Komornem studiu bosta izvedla kitarist Žarko Ignjatović in baritonist Lucas Somoza Osterc.

Kitarist Žarko Ignjatović bo na radijskem koncertu izvedel dela za solistično kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja. Z baritonistom Lucasom Somozo Ostercem pa bo predstavil izbor samospevov iz cikla Lepa mlinarica Franza Schuberta v priredbi za glas in kitaro. V prenosu koncerta iz studia 13 Radia Slovenija poslušajte tudi pogovor z umetnikoma.

Kitarist Žarko Ignjatović je nižjo in srednjo glasbeno šolo končal v rojstnem Pulju na Hrvaškem. Diplomiral je pri profesorju Darku Petrinjaku na glasbeni akademiji v Zagrebu, hkrati pa je študij kitare zaključil še pri profesorici Margi Bäuml – Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Leta 1995 je opravil triletni podiplomski študij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu profesorja Eliota Fiska. Aktivno je sodeloval na več seminarjih svetovno znanih kitaristov. Je dobitnik številnih nagrad na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih. Od leta 1984 živi v Ljubljani. Je redni profesor za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti v Mariboru in profesor kitare na Glasbeni gimnaziji v Celju. Poleg solističnih nastopov doma in v tujini se posveča tudi komorni igri. Redno snema za radio in televizijo. Leta 1998 je izšla njegova prva samostojna zgoščenka z deli Weissa, Piazzolle, Tippetta, Bogdanovića in Rojka, leta 2001 pa druga, “Hic et nunc”, ki je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev. Posnel je dve zgoščenki s kitaristom Jerkom Novakom, eno s čelistom Nebojšo Bugarskim, pred kratkim pa je izšla najnovejša plošča, ki sta jo posnela z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst.

Baritonist Lucas Somoza Osterc se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Vokalno tehniko je izpopolnjeval pri profesorju Victorju Srugu in leta 2010 končal študij opernega in koncertnega petja v Instituto Superior de Arte del Teatro Colón v Buenos Airesu. Med letoma 2007 in 2010 je bil štipendist ustanove Fundación Música de Cámara, kjer se je izpopolnjeval v interpretaciji oratorjev in nemških ter francoskih samospevov pri znanem profesorju Guillermu Opitzu. Leta 2008 je debitiral v vlogi Mercutia (Gounod, Romeo in Julija) za Juventus Lyrica v Teatro Avenida v Buenos Airesu. V letih, ki so sledila, je pel skupaj s tem ansamblom in z zasedbo Buenos Aires Lírica ter sodeloval pri produkcijah nekaterih oper: Fidelio, Madama Butterfly, TheFairy Queen, Belisario in Iskalci biserov. V SNG Opera in balet v Ljubljani je poustvaril lik Moralesa v Bizetovi Carmen, Ludovica v operi Lepotica in zver Philipa Glassa, Antonia v Figarovi svatbi in Barona Douphola v Verdijevi Traviati. V vlogi Krjavlja je sodeloval pri krstni izvedbi nove slovenske opere Deseti brat Aleša Makovca.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov