Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladbe za kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja ter samospevi Franza Schuberta.
Peti koncert v Komornem studiu bosta izvedla kitarist Žarko Ignjatović in baritonist Lucas Somoza Osterc.
Kitarist Žarko Ignjatović bo na radijskem koncertu izvedel dela za solistično kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja. Z baritonistom Lucasom Somozo Ostercem pa bo predstavil izbor samospevov iz cikla Lepa mlinarica Franza Schuberta v priredbi za glas in kitaro. V prenosu koncerta iz studia 13 Radia Slovenija poslušajte tudi pogovor z umetnikoma.
Kitarist Žarko Ignjatović je nižjo in srednjo glasbeno šolo končal v rojstnem Pulju na Hrvaškem. Diplomiral je pri profesorju Darku Petrinjaku na glasbeni akademiji v Zagrebu, hkrati pa je študij kitare zaključil še pri profesorici Margi Bäuml – Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Leta 1995 je opravil triletni podiplomski študij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu profesorja Eliota Fiska. Aktivno je sodeloval na več seminarjih svetovno znanih kitaristov. Je dobitnik številnih nagrad na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih. Od leta 1984 živi v Ljubljani. Je redni profesor za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti v Mariboru in profesor kitare na Glasbeni gimnaziji v Celju. Poleg solističnih nastopov doma in v tujini se posveča tudi komorni igri. Redno snema za radio in televizijo. Leta 1998 je izšla njegova prva samostojna zgoščenka z deli Weissa, Piazzolle, Tippetta, Bogdanovića in Rojka, leta 2001 pa druga, “Hic et nunc”, ki je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev. Posnel je dve zgoščenki s kitaristom Jerkom Novakom, eno s čelistom Nebojšo Bugarskim, pred kratkim pa je izšla najnovejša plošča, ki sta jo posnela z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst.
Baritonist Lucas Somoza Osterc se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Vokalno tehniko je izpopolnjeval pri profesorju Victorju Srugu in leta 2010 končal študij opernega in koncertnega petja v Instituto Superior de Arte del Teatro Colón v Buenos Airesu. Med letoma 2007 in 2010 je bil štipendist ustanove Fundación Música de Cámara, kjer se je izpopolnjeval v interpretaciji oratorjev in nemških ter francoskih samospevov pri znanem profesorju Guillermu Opitzu. Leta 2008 je debitiral v vlogi Mercutia (Gounod, Romeo in Julija) za Juventus Lyrica v Teatro Avenida v Buenos Airesu. V letih, ki so sledila, je pel skupaj s tem ansamblom in z zasedbo Buenos Aires Lírica ter sodeloval pri produkcijah nekaterih oper: Fidelio, Madama Butterfly, TheFairy Queen, Belisario in Iskalci biserov. V SNG Opera in balet v Ljubljani je poustvaril lik Moralesa v Bizetovi Carmen, Ludovica v operi Lepotica in zver Philipa Glassa, Antonia v Figarovi svatbi in Barona Douphola v Verdijevi Traviati. V vlogi Krjavlja je sodeloval pri krstni izvedbi nove slovenske opere Deseti brat Aleša Makovca.
Skladbe za kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja ter samospevi Franza Schuberta.
Peti koncert v Komornem studiu bosta izvedla kitarist Žarko Ignjatović in baritonist Lucas Somoza Osterc.
Kitarist Žarko Ignjatović bo na radijskem koncertu izvedel dela za solistično kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja. Z baritonistom Lucasom Somozo Ostercem pa bo predstavil izbor samospevov iz cikla Lepa mlinarica Franza Schuberta v priredbi za glas in kitaro. V prenosu koncerta iz studia 13 Radia Slovenija poslušajte tudi pogovor z umetnikoma.
Kitarist Žarko Ignjatović je nižjo in srednjo glasbeno šolo končal v rojstnem Pulju na Hrvaškem. Diplomiral je pri profesorju Darku Petrinjaku na glasbeni akademiji v Zagrebu, hkrati pa je študij kitare zaključil še pri profesorici Margi Bäuml – Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Leta 1995 je opravil triletni podiplomski študij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu profesorja Eliota Fiska. Aktivno je sodeloval na več seminarjih svetovno znanih kitaristov. Je dobitnik številnih nagrad na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih. Od leta 1984 živi v Ljubljani. Je redni profesor za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti v Mariboru in profesor kitare na Glasbeni gimnaziji v Celju. Poleg solističnih nastopov doma in v tujini se posveča tudi komorni igri. Redno snema za radio in televizijo. Leta 1998 je izšla njegova prva samostojna zgoščenka z deli Weissa, Piazzolle, Tippetta, Bogdanovića in Rojka, leta 2001 pa druga, “Hic et nunc”, ki je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev. Posnel je dve zgoščenki s kitaristom Jerkom Novakom, eno s čelistom Nebojšo Bugarskim, pred kratkim pa je izšla najnovejša plošča, ki sta jo posnela z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst.
Baritonist Lucas Somoza Osterc se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Vokalno tehniko je izpopolnjeval pri profesorju Victorju Srugu in leta 2010 končal študij opernega in koncertnega petja v Instituto Superior de Arte del Teatro Colón v Buenos Airesu. Med letoma 2007 in 2010 je bil štipendist ustanove Fundación Música de Cámara, kjer se je izpopolnjeval v interpretaciji oratorjev in nemških ter francoskih samospevov pri znanem profesorju Guillermu Opitzu. Leta 2008 je debitiral v vlogi Mercutia (Gounod, Romeo in Julija) za Juventus Lyrica v Teatro Avenida v Buenos Airesu. V letih, ki so sledila, je pel skupaj s tem ansamblom in z zasedbo Buenos Aires Lírica ter sodeloval pri produkcijah nekaterih oper: Fidelio, Madama Butterfly, TheFairy Queen, Belisario in Iskalci biserov. V SNG Opera in balet v Ljubljani je poustvaril lik Moralesa v Bizetovi Carmen, Ludovica v operi Lepotica in zver Philipa Glassa, Antonia v Figarovi svatbi in Barona Douphola v Verdijevi Traviati. V vlogi Krjavlja je sodeloval pri krstni izvedbi nove slovenske opere Deseti brat Aleša Makovca.
Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše
Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.
Vsebine Programa Ars
1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.
Vsebine Programa Ars
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?
Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.
Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.
Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.
Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.
Vsebine Programa Ars
Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.
Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.
Neveljaven email naslov