Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Protestna uprizoritev simbolne smrti.
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred ministrstvom za kulturo izvedel tretjo protestno akcijo, ki ji je dal naslov Poslednja akcija za kulturo. Potem ko so kulturniki na prvih protestih polepili ministrstvo z listi, na katere so napisali pozive in klicaje, na drugih pred vrati ministrstva pustili svoje poklicne predmete in rekvizite, ki jih zaradi ne-dela ne morejo uporabljati, so se na tretjih protestih ulegli na cesto pred ministrstvo in nekaj časa nepremično ležali ter tako uprizorili simbolno smrt.
Del tretjih protestov je tudi delo Braca Dimitrijevića, ki je razprostrto na stavbi Muzeja sodobne umetnosti Metelkova in gleda v ministrstvo za kulturo. Predstavlja slehernika, in sicer tistega slehernika, ki ga je epidemija prizadela, ki se ga ne sliši in podcenjuje. Delo ima naslov Naključni mimoidoči, ki sem ga srečal in kliče k dialogu z ministrstvom.
Razlogi za proteste so enaki, ponavljajo se že desetletje. Umetnostna zgodovinarka Petja Grafenauer je povedala, da kulturni sektor tudi pred to vlado ni bil reorganiziran, ni bil premišljen, politika se ga izogiba …, ukrepi v času epidemije pa niso zadostni. Dodala je še, da si želi, da bi po poletnem času kulturniki oblikovali svojo vizijo tega, kako bi morala kultura v Sloveniji delovati.
Čeprav je imel tretji protest naslov Poslednja akcija za kulturo, to ne pomeni, da kulturniki odslej ne bodo več protestirali. Odslej se bodo pridružili skupnim petkovim protestom, “množični manifestaciji proti fašizmu, militarizaciji in represiji, ki jo pripravlja več političnih pobud in novih političnih skupnosti”.
Protestna uprizoritev simbolne smrti.
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred ministrstvom za kulturo izvedel tretjo protestno akcijo, ki ji je dal naslov Poslednja akcija za kulturo. Potem ko so kulturniki na prvih protestih polepili ministrstvo z listi, na katere so napisali pozive in klicaje, na drugih pred vrati ministrstva pustili svoje poklicne predmete in rekvizite, ki jih zaradi ne-dela ne morejo uporabljati, so se na tretjih protestih ulegli na cesto pred ministrstvo in nekaj časa nepremično ležali ter tako uprizorili simbolno smrt.
Del tretjih protestov je tudi delo Braca Dimitrijevića, ki je razprostrto na stavbi Muzeja sodobne umetnosti Metelkova in gleda v ministrstvo za kulturo. Predstavlja slehernika, in sicer tistega slehernika, ki ga je epidemija prizadela, ki se ga ne sliši in podcenjuje. Delo ima naslov Naključni mimoidoči, ki sem ga srečal in kliče k dialogu z ministrstvom.
Razlogi za proteste so enaki, ponavljajo se že desetletje. Umetnostna zgodovinarka Petja Grafenauer je povedala, da kulturni sektor tudi pred to vlado ni bil reorganiziran, ni bil premišljen, politika se ga izogiba …, ukrepi v času epidemije pa niso zadostni. Dodala je še, da si želi, da bi po poletnem času kulturniki oblikovali svojo vizijo tega, kako bi morala kultura v Sloveniji delovati.
Čeprav je imel tretji protest naslov Poslednja akcija za kulturo, to ne pomeni, da kulturniki odslej ne bodo več protestirali. Odslej se bodo pridružili skupnim petkovim protestom, “množični manifestaciji proti fašizmu, militarizaciji in represiji, ki jo pripravlja več političnih pobud in novih političnih skupnosti”.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov