Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Protestna uprizoritev simbolne smrti.
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred ministrstvom za kulturo izvedel tretjo protestno akcijo, ki ji je dal naslov Poslednja akcija za kulturo. Potem ko so kulturniki na prvih protestih polepili ministrstvo z listi, na katere so napisali pozive in klicaje, na drugih pred vrati ministrstva pustili svoje poklicne predmete in rekvizite, ki jih zaradi ne-dela ne morejo uporabljati, so se na tretjih protestih ulegli na cesto pred ministrstvo in nekaj časa nepremično ležali ter tako uprizorili simbolno smrt.
Del tretjih protestov je tudi delo Braca Dimitrijevića, ki je razprostrto na stavbi Muzeja sodobne umetnosti Metelkova in gleda v ministrstvo za kulturo. Predstavlja slehernika, in sicer tistega slehernika, ki ga je epidemija prizadela, ki se ga ne sliši in podcenjuje. Delo ima naslov Naključni mimoidoči, ki sem ga srečal in kliče k dialogu z ministrstvom.
Razlogi za proteste so enaki, ponavljajo se že desetletje. Umetnostna zgodovinarka Petja Grafenauer je povedala, da kulturni sektor tudi pred to vlado ni bil reorganiziran, ni bil premišljen, politika se ga izogiba …, ukrepi v času epidemije pa niso zadostni. Dodala je še, da si želi, da bi po poletnem času kulturniki oblikovali svojo vizijo tega, kako bi morala kultura v Sloveniji delovati.
Čeprav je imel tretji protest naslov Poslednja akcija za kulturo, to ne pomeni, da kulturniki odslej ne bodo več protestirali. Odslej se bodo pridružili skupnim petkovim protestom, “množični manifestaciji proti fašizmu, militarizaciji in represiji, ki jo pripravlja več političnih pobud in novih političnih skupnosti”.
Protestna uprizoritev simbolne smrti.
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred ministrstvom za kulturo izvedel tretjo protestno akcijo, ki ji je dal naslov Poslednja akcija za kulturo. Potem ko so kulturniki na prvih protestih polepili ministrstvo z listi, na katere so napisali pozive in klicaje, na drugih pred vrati ministrstva pustili svoje poklicne predmete in rekvizite, ki jih zaradi ne-dela ne morejo uporabljati, so se na tretjih protestih ulegli na cesto pred ministrstvo in nekaj časa nepremično ležali ter tako uprizorili simbolno smrt.
Del tretjih protestov je tudi delo Braca Dimitrijevića, ki je razprostrto na stavbi Muzeja sodobne umetnosti Metelkova in gleda v ministrstvo za kulturo. Predstavlja slehernika, in sicer tistega slehernika, ki ga je epidemija prizadela, ki se ga ne sliši in podcenjuje. Delo ima naslov Naključni mimoidoči, ki sem ga srečal in kliče k dialogu z ministrstvom.
Razlogi za proteste so enaki, ponavljajo se že desetletje. Umetnostna zgodovinarka Petja Grafenauer je povedala, da kulturni sektor tudi pred to vlado ni bil reorganiziran, ni bil premišljen, politika se ga izogiba …, ukrepi v času epidemije pa niso zadostni. Dodala je še, da si želi, da bi po poletnem času kulturniki oblikovali svojo vizijo tega, kako bi morala kultura v Sloveniji delovati.
Čeprav je imel tretji protest naslov Poslednja akcija za kulturo, to ne pomeni, da kulturniki odslej ne bodo več protestirali. Odslej se bodo pridružili skupnim petkovim protestom, “množični manifestaciji proti fašizmu, militarizaciji in represiji, ki jo pripravlja več političnih pobud in novih političnih skupnosti”.
Svet se je ustavil, ljudje so ostali doma in na začetku karantene je morda še kdo mislil, da se bo med pandemijo zgodila renesansa kupovanja in branja knjig. Ni se. Če je bilo na začetku koronakrize in karantene mogoče slišati napovedi o renesansi branja, je po tednih izolacije jasno, da se ta ni zgodila. Založniški trgi po Evropi in svetu so v krču. V času, ko so potrošniški tako rekoč čez noč odkrili nakupovanje po spletu, to ne velja za knjige.
Karantena je preizkus za duha in telo. Po mesecu dni izolacije se v družinsko življenje počasi zajeda monotonost, ki jo je dobro razbiti. Zakaj ne z lutkami, se sprašuje višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pegagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Helena Korošec. "Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med staršem in otrokom ter med otroci samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose," pravi dr. Korošec in opozarja, da lahko marsikatero družinsko težavo v komunikacijskem smislu prenesemo na lutko, ki tako postane mediator družinskih odnosov. "Vem za primere, ko družine izdelajo lutke, potem pa se med seboj igrajo s pomočjo videopovezave, kar je otrokom zelo všeč. "Za domačo igro z lutkami ni treba v trgovino, dovolj je, da pobrskamo po predalih in omarah ter sami izdelamo raznovrstne lutke. Z njimi se lahko igramo, postorimo kaj po hiši, se učimo ali delamo domače naloge.
O individualno-kolektivnem spominu oziroma o zvočnem spominu, ki prek čustvovanja preplete sedanjost s preteklostjo Glasba: Ježek iz zgodnjega obdobja, Jožek in Ježek, Lili Marlen (Vlado Kreslin in Beltinška banda), Donna Clara, Valerija Heybal in drugi.
Glasba: Kje je moj mili dom, Če se bom ženil, Peščalka ali Sv. Konstantin, Lani sem možila se / Pozim, polet
Vabimo vas na potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. O glasbi kot multimodialnem spodbujevalcu, ki vpliva na naš spomin, čustva in o različnih načinih uporabe glasbe – od samopomoči z glasbo do glasbene terapije in uporabe glasbe v medicinske namene.
Neveljaven email naslov