Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skladatelj tedna: Slavko Osterc (promo)

15.06.2020


Cikel petih oddaj premierno od 15. do 19. junija.

Skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja, je bil izrazit modernist. Rodil se je 17. junija 1895 v Veržeju. Glasbeno se je izobraževal na mariborskem učiteljišču pri Emeriku Beranu, nekdanjem učencu Leoša Janačka. Med letoma 1922 in 1925 je bil najprej učitelj v Celju, v letih od 1925 do 1927 pa je nadaljeval študij na glasbenem konservatoriju v Pragi pri Vitezslavu Novaku, Karlu Boleslavu Jiraku in Aloisu Habi. Po vrnitvi v Ljubljano je začel poučevati na glasbenem konservatoriju, pozneje na akademiji za glasbo; tam je deloval vse do smrti, 23. maja 1941, ko je imel šele 45 let.

Med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, se je seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje, novimi postopki v neobaročni in neoklasicistični smeri, s tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike. Bil je navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe po zgledu Aloisa Habe, prepoznaven skladateljski slog razvil pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen in opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so številna komorna in simfonična dela, kantate, magnifikat, opere in baletna glasba, klavirske skladbe, zborovske skladbe in samospevi.

Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo – ISCM – in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.

 

Skladatelj tedna: Slavko Osterc od ponedeljka do petka ob 10.05

1. del: samospev Sonce v zavesah, Štiri karikature za pihalni trio, Belokranjske uspavanke za sopran in klavir, Silhuete za godalni kvartet, Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet ter Suita za orkester.

2. del: Klasična uvertura za simfonični orkester, Kvintet za pihala, baletna glasba Maska rdeče smrti za orkester in minutna opera – parodija Saloma za soliste in orkester.

3. del: opera v petih dejanjih Krog s kredo, za soliste, zbor in orkester, 5. dejanje, libreto po Klabundovem besedilu v prevodu Otona Županiča priredil Milan Skrbinšek, Sonata za altovski saksofon in klavirFamilija za mešani pevski zbor na verze Antona Novačana,  Male pesmi za Ireno za sopran ali tenor, altovski saksofon, rog, violo in klavir ter gong – cikel pesmi na Klabundovo besedilo v Osterčevem prevodu, Plesi za simfonični orkester.

4. del: Nonet za pihalni kvintet in godalni kvartet, Arabeske za klavir, Cvetoči bezeg za mešani zbor na verze Toneta Seliškarja, Štiri simfonične skladbe.

5. del: Sonata za violončelo in klavir, Vstajenje za mešani zbor na besedilo Toneta Seliškarja, simfonična pesnitev Mati, baletna pantomima Iluzije za simfonični orkester, 1. dejanje.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Skladatelj tedna: Slavko Osterc (promo)

15.06.2020


Cikel petih oddaj premierno od 15. do 19. junija.

Skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja, je bil izrazit modernist. Rodil se je 17. junija 1895 v Veržeju. Glasbeno se je izobraževal na mariborskem učiteljišču pri Emeriku Beranu, nekdanjem učencu Leoša Janačka. Med letoma 1922 in 1925 je bil najprej učitelj v Celju, v letih od 1925 do 1927 pa je nadaljeval študij na glasbenem konservatoriju v Pragi pri Vitezslavu Novaku, Karlu Boleslavu Jiraku in Aloisu Habi. Po vrnitvi v Ljubljano je začel poučevati na glasbenem konservatoriju, pozneje na akademiji za glasbo; tam je deloval vse do smrti, 23. maja 1941, ko je imel šele 45 let.

Med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, se je seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje, novimi postopki v neobaročni in neoklasicistični smeri, s tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike. Bil je navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe po zgledu Aloisa Habe, prepoznaven skladateljski slog razvil pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen in opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so številna komorna in simfonična dela, kantate, magnifikat, opere in baletna glasba, klavirske skladbe, zborovske skladbe in samospevi.

Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo – ISCM – in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.

 

Skladatelj tedna: Slavko Osterc od ponedeljka do petka ob 10.05

1. del: samospev Sonce v zavesah, Štiri karikature za pihalni trio, Belokranjske uspavanke za sopran in klavir, Silhuete za godalni kvartet, Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet ter Suita za orkester.

2. del: Klasična uvertura za simfonični orkester, Kvintet za pihala, baletna glasba Maska rdeče smrti za orkester in minutna opera – parodija Saloma za soliste in orkester.

3. del: opera v petih dejanjih Krog s kredo, za soliste, zbor in orkester, 5. dejanje, libreto po Klabundovem besedilu v prevodu Otona Županiča priredil Milan Skrbinšek, Sonata za altovski saksofon in klavirFamilija za mešani pevski zbor na verze Antona Novačana,  Male pesmi za Ireno za sopran ali tenor, altovski saksofon, rog, violo in klavir ter gong – cikel pesmi na Klabundovo besedilo v Osterčevem prevodu, Plesi za simfonični orkester.

4. del: Nonet za pihalni kvintet in godalni kvartet, Arabeske za klavir, Cvetoči bezeg za mešani zbor na verze Toneta Seliškarja, Štiri simfonične skladbe.

5. del: Sonata za violončelo in klavir, Vstajenje za mešani zbor na besedilo Toneta Seliškarja, simfonična pesnitev Mati, baletna pantomima Iluzije za simfonični orkester, 1. dejanje.


11.01.2022

Odmevajo rezultati programskega razpisa Ministrstva za kulturo

Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše


07.01.2022

Leninov park

Vsebine Programa Ars


07.01.2022

Gustav Gnamuš slika »barve na poti«

Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.


06.01.2022

Dosežki predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju kulture

1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.


31.12.2021

Silvestrski večer

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.


02.01.2022

Najboljši filmi »Velikih treh« v 2021

Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?


30.12.2021

Deseti brat je postal tudi zvočna knjiga

Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.


30.12.2021

Kulturno-kreativni delavec je v času covida-19 potegnil krajšo

Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.


30.12.2021

Razstava o Mačku Muriju in muci Maci

Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.


29.12.2021

Andrej Goričar intervju

Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.


29.12.2021

Erotikon

Vsebine Programa Ars


29.12.2021

Erotikon: Zven tišine

Vsebine Programa Ars


28.12.2021

Deček, ki je prehitro rasel

Vsebine Programa Ars


25.12.2021

Prenos evangeličanskega bogoslužja

Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.


25.12.2021

Polnočno bogoslužje

Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.


Stran 33 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov