Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obzirnost in strah, Seznam prešuštnic, Zadnji v vrsti, Kritikov sen, Pesmi z želvjega otoka, Žalost onkraj sanj, Nevidna zbirka in Belo se pere na devetdeset
Pisatelj, dramatik in scenarist, kolumnist ter filmski in televizijski režiser Goran Vojnović se bo po besedilu Obzirnost in strah nocoj spominjal cele pahljače občutkov: od negotovosti in tesnobe ob grožnji nevidnega sovražnika do notranjega miru in premišljevanja o družbi, v kateri živimo. V oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 18.05 na programu Ars namreč nadaljujemo cikel z naslovom Sredi karantene, v katerem slovenski književniki pišejo o svojih odzivih in občutju ob pandemiji covida-19 in predpisani samoosamitvi.
Konec maja je umrl poljski pisatelj Jerzy Pilch. Rodil se je leta 1952 v Wisłi v Šleziji in doštudiral polonistiko na Jagelonski univerzi v Krakowu. Deset let je namenil akademski karieri. Leta 1988 je izšla njegova prva knjiga, zbirka novel z naslovom Izpovedi pisca ilegalne erotične literature. Ustvaril je obsežen literarni opus, omenimo samo dela Seznam prešuštnic, Drugi užitki in Pri mogočnem angelu. Pilch je bil enajstkrat nominiran za poljsko literarno nagrado nike za najboljšo knjigo leta in jo za roman Pri mogočnem angelu leta 2001 tudi prejel. V slovenščini imamo dva Pilchova romana v prevodu Klemena Piska. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 na programu Ars lahko nocoj slišite odlomek iz romana Seznam prešuštnic, ki ga je leta 2005 za Radio prevedla Jana Unuk. Roman je postavljen v sredino 80. let prejšnjega stoletja v Krakov. Na večernih in nočnih tavanjih spremljamo Gustava, asistenta na fakulteti in bodočega pisatelja, švedskega gosta v okviru tako imenovane znanstveno-kulturne izmenjave. Pripetljaji so povezani z njunimi obiski Gustavovih znank, deklet in žena z indeksa adulterarum. Leta 2005, ko smo oddajo posneli, je odlomek interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Pisateljica in dramatičarka Barica Smole je med drugim mojstrica historicistične pisave, metafikcijskih zasukov in asketske pripovedi. V Literarni nokturno smo uvrstili njeno kratko zgodbo Zadnji v vrsti – o izkušnji, ki jo vsi poznamo, pisateljica pa jo je zgostila v sugestivno miniaturo.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 15. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šestnajsti od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
23. junija, bo minilo 110 let od rojstva francoskega dramaturga Jeana Anouilha, enega pomembnejših francoskih dramatikov 20. stoletja. Jean Anouilh je napisal več gledaliških del: Ples tatov, Ornifile ali Sapica, Povabilo v grad, Škrjanček in drugih. V oddaji Literarni večer v torek, 16. junija, ob 21.00 na programu Ars lahko slišite Anouilhovo delo Kritikov sen v prevodu Aste Znidarčič, v katerem obuja nekaj Molièrovih figur in prikazuje trajno veljavnost Molièrovih likov, mimogrede pa zastavi dobro besedo za prizadevanje tistih gledališčnikov, ki si želijo sodobno podajati klasiko.
8. maja 1930 se je rodil ameriški pesnik, esejist, pisatelj, predavatelj in okoljski aktivist Gary Snyder. Med vrsto njegovih knjig omenimo samo leta 1974 objavljeno zbirko Pesmi z želvjega otoka. S Pulitzerjevo nagrado ovenčano zbirko je leta 2003 poslovenil pesnik in prevajalec Tone Škrjanec. Poslušate jo lahko v torek, 16. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50).
V Literarnem nokturnu v sredo, 17. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) lahko slišite odlomek iz svežega prevoda kratkega romana Žalost onkraj sanj nobelovca Petra Handkeja. V delu, ki ga je napisal po smrti svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, ki je leta 1971 naredila samomor, v grobem opiše njeno življenjsko pot, besedilo pa postopoma preraste v portret njene generacije žensk. Za oddajo smo izbrali odlomek, v katerem nam Handke prikazuje neenakopravnost med spoloma, da ženske tedaj torej niso imele “lastne sobe”, hkrati pa se dotakne tudi družbenopolitičnih koordinat in presunljivega dejstva, da so takrat navadni državljani toplo sprejemali Hitlerja. Odlomek interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Stefan Zweig je novelo Nevidna zbirka, podnaslovljeno Anekdota iz časa nemške inflacije, objavil leta 1927. V noveli opisuje srečanje berlinskega trgovca z umetninami z nevpadljivim zbiralcem, ki živi v nekem mestecu na Saškem, in je dolgih šestdeset let zbiral odtise del slavnih slikarjev. Trgovec ga obišče, da bi se o tej edinstveni zbirki prepričal na lastne oči. Gospodarska kriza 20. let 20. stoletja in posledična inflacija pa nista obšli tudi zbiratelja in njegove družine. Novelo je za radio priredila in prevedla Ana Jasmina Oseban.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
14. junij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Charles Dickens: Božična pesem v prozi
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Goran Vojnović: Obzirnost in strah
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jerzy Pilch (1952–2020)
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Barica Smole: Zadnji v vrsti15. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Nikolaj Jeločnik: Srečanje z Beethovnom16. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jean Anouilh: Kritikov sen, ob 110. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gary Snyder: Pesmi z želvjega otoka17. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Francois Rabelais: Gargantua in Pantagruel
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Peter Handke: Žalost onkraj sanj18. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Ilse Brem, avstrijska pesnica, pisateljica, likovna ustvarjalka
Literarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Anna Gavalda: Tolažnica19. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Bruno Frank: Rejec psov20. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Stefan Zweig: Nevidna zbirka
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Henry Michaux: Dnevi tišine
Obzirnost in strah, Seznam prešuštnic, Zadnji v vrsti, Kritikov sen, Pesmi z želvjega otoka, Žalost onkraj sanj, Nevidna zbirka in Belo se pere na devetdeset
Pisatelj, dramatik in scenarist, kolumnist ter filmski in televizijski režiser Goran Vojnović se bo po besedilu Obzirnost in strah nocoj spominjal cele pahljače občutkov: od negotovosti in tesnobe ob grožnji nevidnega sovražnika do notranjega miru in premišljevanja o družbi, v kateri živimo. V oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 18.05 na programu Ars namreč nadaljujemo cikel z naslovom Sredi karantene, v katerem slovenski književniki pišejo o svojih odzivih in občutju ob pandemiji covida-19 in predpisani samoosamitvi.
Konec maja je umrl poljski pisatelj Jerzy Pilch. Rodil se je leta 1952 v Wisłi v Šleziji in doštudiral polonistiko na Jagelonski univerzi v Krakowu. Deset let je namenil akademski karieri. Leta 1988 je izšla njegova prva knjiga, zbirka novel z naslovom Izpovedi pisca ilegalne erotične literature. Ustvaril je obsežen literarni opus, omenimo samo dela Seznam prešuštnic, Drugi užitki in Pri mogočnem angelu. Pilch je bil enajstkrat nominiran za poljsko literarno nagrado nike za najboljšo knjigo leta in jo za roman Pri mogočnem angelu leta 2001 tudi prejel. V slovenščini imamo dva Pilchova romana v prevodu Klemena Piska. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 na programu Ars lahko nocoj slišite odlomek iz romana Seznam prešuštnic, ki ga je leta 2005 za Radio prevedla Jana Unuk. Roman je postavljen v sredino 80. let prejšnjega stoletja v Krakov. Na večernih in nočnih tavanjih spremljamo Gustava, asistenta na fakulteti in bodočega pisatelja, švedskega gosta v okviru tako imenovane znanstveno-kulturne izmenjave. Pripetljaji so povezani z njunimi obiski Gustavovih znank, deklet in žena z indeksa adulterarum. Leta 2005, ko smo oddajo posneli, je odlomek interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Pisateljica in dramatičarka Barica Smole je med drugim mojstrica historicistične pisave, metafikcijskih zasukov in asketske pripovedi. V Literarni nokturno smo uvrstili njeno kratko zgodbo Zadnji v vrsti – o izkušnji, ki jo vsi poznamo, pisateljica pa jo je zgostila v sugestivno miniaturo.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 15. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šestnajsti od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
23. junija, bo minilo 110 let od rojstva francoskega dramaturga Jeana Anouilha, enega pomembnejših francoskih dramatikov 20. stoletja. Jean Anouilh je napisal več gledaliških del: Ples tatov, Ornifile ali Sapica, Povabilo v grad, Škrjanček in drugih. V oddaji Literarni večer v torek, 16. junija, ob 21.00 na programu Ars lahko slišite Anouilhovo delo Kritikov sen v prevodu Aste Znidarčič, v katerem obuja nekaj Molièrovih figur in prikazuje trajno veljavnost Molièrovih likov, mimogrede pa zastavi dobro besedo za prizadevanje tistih gledališčnikov, ki si želijo sodobno podajati klasiko.
8. maja 1930 se je rodil ameriški pesnik, esejist, pisatelj, predavatelj in okoljski aktivist Gary Snyder. Med vrsto njegovih knjig omenimo samo leta 1974 objavljeno zbirko Pesmi z želvjega otoka. S Pulitzerjevo nagrado ovenčano zbirko je leta 2003 poslovenil pesnik in prevajalec Tone Škrjanec. Poslušate jo lahko v torek, 16. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50).
V Literarnem nokturnu v sredo, 17. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) lahko slišite odlomek iz svežega prevoda kratkega romana Žalost onkraj sanj nobelovca Petra Handkeja. V delu, ki ga je napisal po smrti svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, ki je leta 1971 naredila samomor, v grobem opiše njeno življenjsko pot, besedilo pa postopoma preraste v portret njene generacije žensk. Za oddajo smo izbrali odlomek, v katerem nam Handke prikazuje neenakopravnost med spoloma, da ženske tedaj torej niso imele “lastne sobe”, hkrati pa se dotakne tudi družbenopolitičnih koordinat in presunljivega dejstva, da so takrat navadni državljani toplo sprejemali Hitlerja. Odlomek interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Stefan Zweig je novelo Nevidna zbirka, podnaslovljeno Anekdota iz časa nemške inflacije, objavil leta 1927. V noveli opisuje srečanje berlinskega trgovca z umetninami z nevpadljivim zbiralcem, ki živi v nekem mestecu na Saškem, in je dolgih šestdeset let zbiral odtise del slavnih slikarjev. Trgovec ga obišče, da bi se o tej edinstveni zbirki prepričal na lastne oči. Gospodarska kriza 20. let 20. stoletja in posledična inflacija pa nista obšli tudi zbiratelja in njegove družine. Novelo je za radio priredila in prevedla Ana Jasmina Oseban.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
14. junij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Charles Dickens: Božična pesem v prozi
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Goran Vojnović: Obzirnost in strah
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jerzy Pilch (1952–2020)
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Barica Smole: Zadnji v vrsti15. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Nikolaj Jeločnik: Srečanje z Beethovnom16. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jean Anouilh: Kritikov sen, ob 110. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gary Snyder: Pesmi z želvjega otoka17. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Francois Rabelais: Gargantua in Pantagruel
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Peter Handke: Žalost onkraj sanj18. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Ilse Brem, avstrijska pesnica, pisateljica, likovna ustvarjalka
Literarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Anna Gavalda: Tolažnica19. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Bruno Frank: Rejec psov20. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Stefan Zweig: Nevidna zbirka
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Henry Michaux: Dnevi tišine
V 22. oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo od južnih obal Črnega morja preko Bosporja odpluli v vzhodno Sredozemlje. Med drugim bomo slišali glasbo, ki so jo navdihnili pontski kralj Mitridat, Ifigenija, Paris in Helena, Hektor in Andromaha, Sapfo ter mnoge druge antične osebnosti. Na sporedu bo glasba Albana Berga, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Leonarda Vincija, Mikisa Theodorakisa, Christopha Willibalda Glucka, Franza Schuberta, Hectorja Berlioza in Maurica Ravela.
V oddaji Zakladi Črnega morja, enaindvajseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere, se bomo iz Istanbula odpravili proti severu, vzdolž zahodne obale Črnega morja. Na naši poti bomo obiskali Bolgarijo, Romunijo, Ukrajino, Rusijo in Gruzijo, na sporedu pa bo glasba Georgeja Enescuja, Petra Iljiča Čajkovskega, Aleksandra Borodina, Sergeja Prokofjeva, Modesta Musorgskega, Sergeja Rahmaninova, Christopha Willibalda Glucka in Franza Liszta. Slišali bomo tudi bolgarski ples v izvedbi Jordija Savalla in ljudskih godcev ter odlomke iz besedil Aleksandra Puškina, Ane Ahmatove in Antona Čehova.
Že v prejšnji oddaji smo prispeli v Istanbul in spoznali delček njegove bogate glasbene dediščine, v 20. oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. pa bomo podrobneje raziskali utrip mesta, ki predstavlja glavno stičišče vzhoda in zahoda. Predvajali bomo glasbena dela Luigija Arditija, Augusta Ritterja von Adelburga, Isaaca Albéniza, Ulvija Cemala (izg. džemala) Erkina, Ahmeda Adnana Sayguna, Melihe Doguduyal, Gaetana Donizettija, Georgija Minčeva ter glasbo danes enega najbolj prepoznavnih in razvpitih turških glasbenikov – Fazila Saya. Prebrali bomo tudi nekaj odlomkov Pierra Lottija, francoskega pisatelja, ki se je zaljubil v Turčijo in Istanbul ter z izbranimi besedami opisoval veličino in lepote največjega turškega mesta.
V devetnajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo raziskovali glasbeno kulturo Istanbula in klasično glasbo, ki so jo navdihnili značilni vzorci izvirne turške glasbe. Na sporedu bo glasba Johanna Sebastiana Bacha, Dimitrija Kantemirja, Josepha Martina Krausa, Françoisa Rebela, Françoisa Francourja, Jeana-Baptista Lullyja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Selima III., Josepha Haydna in Gabriela Fauréja.
V osemnajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo najprej spoznali življenje, delo in obrede menihov, ki so že v 9. stoletju naselili območje ob gori Atos v vzhodni Grčiji. V drugem delu oddaje bomo nadaljevali pot proti vzhodu in prispeli v starodavni Konstantinopel. Poleg obredne glasbe menihov bomo predvajali tudi dela Einojuhanija Rautavaare, Dimitrija Kantemirja, Giovannija Battiste Toderinija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franza Xaverja Süssmayrja, Franza Antona Hoffmeistra, Ludwiga van Beethovna in drugih.
Sedemnajsto oddajo iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo v celoti posvetili božanskemu Orfeju. Ob temah, ki jih priklicuje Orfejev mit – ljubezen, umetnost, lepota, skrivnost, nadnaravno –, so pesniške, dramatske, filozofske, predvsem pa glasbene zamisli zahodnega sveta dosegle svoj najvišji izraz. V oddaji bomo slišali, kako so ga uglasbili Jacopo Peri, Claudio Monteverdi, Marc-Antoine Charpentier, Johann Adolph Hasse, Christoph Willibald Gluck, Joseph Haydn, Yannis Markoupolos, Kurt Weill in Igor Stravinski.
V šestnajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo zapustili starodavne Atene in odpotovali proti vzhodu na bližnje Egejske otoke. Najprej bomo predvajali deli Nikosa Skalkotasa in Iannisa Xenakisa, dveh osrednjih grških skladateljev 20. stoletja, nato pa bodo oddajo prepletali antični glasbeni primeri, ljudske pesmi, poezija Friedricha Schillerja in glasba Johanna Friedricha Agricole, Franza Schuberta, Luca Marenzia, Briana Ferneyhougha in Salvatoreja Sciarrina.
Petnajsta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere je posvečena Atenam, najpomembnejšemu mestu antične in sedanje Grčije. V oddaji bomo predvajali sklepni del opere Alkestida Antona Schweitzerja, dva antična glasbena primera v izvedbi ansambla Melpomen, odlomek iz opere Kserks Georga Friedricha Händla, na sporedu pa bodo še glasbeni odlomki iz skladb Erika Satieja, Victorja de Sabate, Luigija Dallapiccole in Ludwiga van Beethovna.
Mogočni ditirambi velikih dionizij so od nekdaj vzbujali domišljijo ne samo skladateljev, temveč tudi pesnikov. V prvem delu štirinajste oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo posvetili ditirambu. V svoji pesmi ga je opisal Friedrich Schiller, njegovi verzi pa so navdihnili mnoge skladatelje, med drugim tudi Franza Schuberta. Slišali bomo tudi, kako so si ditiramb predstavljali Václav Tomášek, Nikolaj Medtner in Igor Stravinski. Drugi del oddaje bo namenjen Evripidovi Alkestidi. Velikega dramatika je navdihnila stara grška ljudska zgodba o tesalskem kralju Admetu in lepotici Alkestidi, antična snov pa je bila zelo priljubljena v baroku in zgodnjem klasicizmu. Spoznali bomo, kako so njuno zgodbo v opero prelili Jean-Baptiste Lully, Georg Friedrich Händel in Christoph Willibald Gluck.
Osrednje mesto v trinajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere je namenjeno mitu o Prometeju. Zgodba o junaku, ki je proti Zevsovi volji ljudem prinesel ogenj in zato trpel strahotne muke, je navdihnila številne skladatelje; med drugim Luigija Nona, Ludwiga van Beethovna, Franza Schuberta in Aleksandra Skrjabina, ki so mit o prinašalcu ognja vsak po svoje prelili v glasbo. Poleg tega boste v oddaji lahko poslušali tudi dva antična primera Evripidove glasbe ter odlomka iz Elektre Richarda Straussa in istoimenske opere Mikisa Theodorakisa.
Grška mitologija je od renesanse naprej navdihnila številne ustvarjalce najrazličnejših umetnosti, še posebej glasbene. V dvanajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo poslušali glasbo skladateljev, ki so tako ali drugače našli navdih v bogatem mitološkem izročilu antične Grčije. Na sporedu bo glasba Antonia Vivaldija, Carla Orffa, Johna Blowa, Alessandra Scarlattija, Nikosa Mamangakisa, Hansa Wernerja Henzeja, Eliotta Carterja, Pietra Antonia Locatellija in Richarda Straussa, oddajo pa bomo začeli s tretjo Gimnopedijo Erika Satieja.
V sedmi oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo spoznali del glasbene zapuščine Reke, Kvarnerja in otokov severne Dalmacije, predvajali pa bomo tudi dela, ki so tako ali drugače povezana z omenjenim območjem. Na sporedu bo glasba Alme Mahler, Ivana Zajca, Johanna Straussa mlajšega, Franza Leharja, Dina Cianija, Igorja Stravinskega, Borisa Papandopula, neznanega skladatelja iz 12. stoletja, Andrija Patricija in Jakova Gotovca.
V osmi oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo odkrivali najbolj zanimiva glasbena dela nekaterih skladateljev, ki so živeli ali delovali na območju dveh zgodovinsko pomembnih obalnih mest – Splita in Dubrovnika – ali pa so v omenjenih krajih našli navdih za svoja dela. Slišali bomo glasbo Josipa Hatzeja, Jakova Gotovca, Damjana Nembrija, Tana Duna, Vincenza Comnena, Luke Sorkočevića, Ivana Mane Jarnovića, Petra Obradovića in drugih…
V oddaji s podnaslovom Od obal Črne gore in Albanije do Krfa iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo nadaljevali pot vzdolž jugovzhodne obale Jadranskega morja in poslušali glasbena dela, ki so tako ali drugače povezana s tem območjem. Na sporedu bo glasba Maurica Ravela, Antonia Vivaldija, Ivana Brkanovića, Tonina Harapija, Kozme Lare, Thomasa Simakuja, Luigija Dallapiccole in Peggy Glanville-Hicks, slišali pa bomo tudi pet dragocenih primerov albanske ljudske glasbe, ki jih v svojem osebnem arhivu hrani Carlo de Incontrera.
V enajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo odpravili od otoka Krfa naprej proti južni Itaki. Otoku je nekoč kraljeval Odisej, Odisejeva vrnitev na Itako pa je tema, ki se v zgodovini glasbe pojavi večkrat in tako bomo v današnji oddaji predvajali glasbene primere Claudia Monteverdija, Nikosa Skalkottasa in Luigija Dallapiccole. Naše potovanje bomo nadaljevali v misterioznih Delfih, popku sveta, kot ga je določil veliki Zevs. Slišali bomo nekaj glasbenih primerov iz antičnega časa, na sporedu pa bo še glasba Huga Wolfa, Johannesa Brahmsa, Clauda Debussyja, Christopha Willibalda Glucka in Benjamina Brittna.
»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna po svoje.« Uvodna misel iz romana Ana Karenina je izhodišče razmišljanj letošnjih maturantov, ko bodo pisali esej iz književnosti. Pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je like v romanu osvetlil z različnih zornih kotov in jih prikazal kot polnokrvne osebe. Njihove dileme ob iskanju sreče, ljubezni in življenjskega smisla, vprašanja o zvestobi svoji ali družbeni etiki, posledice njihovih odločitev, relativnost življenjske sreče in nesreče – vse to so teme, ki ne prinašajo enoznačnih odgovorov. Literarni večer o romanu je pripravila Nada Barbarič Naskov.
V šesti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo nadaljevali potovanje vzdolž obale istrskega polotoka. Najprej se bomo ustavili v Poreču in Rovinju, kjer so v 16. stoletju delovali Andrea starejši iz Motovuna, Francesco in Gabriele Sponga, nato pa se bomo premaknili v Pulj, ki so ga na začetku 19. stoletja zaznamovali zvoki mornariških godb in avstro-ogrska glasba izpod peres Ferdinanda Preisa in Franza Leharja. Oddajo bomo sklenili v Opatiji, znamenitem letovišču, ki je gostilo številna znana umetniška imena, na sporedu pa bo še glasba Geoffreyja Molyneauxa Palmerja, Luciana Beria, Gustava Mahlerja, Johannesa Brahmsa in Marcela Tyberga.
Interpretacija: Damjana Černe Pesem je bila prvič objavljena v oddaji Lirični utrinek: 17. 7. 2012
V peti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo posvetili glasbi širšega območja Istre. Pri tem bomo posebno pozornost namenili baročni glasbeni zapuščini Kopra, ki so jo med drugim oblikovali Gabriello Puliti, Antonio Tarsia in Giuseppe Tartini, slišali pa bomo tudi dela, pod katera so se podpisali Antonio Smareglia, Andrea Gabrieli, Nicola Porpora, Uroš Rojko in Luigi Dallapiccola.
Z literarnim večerom o romanu Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov nagovarjamo slovenske maturante, ki bodo pisali maturitetni esej na temo Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna po svoje. Roman pripoveduje o ženski, ki živi v zlati kletki, željna ljubezni, pozornosti in razumevanja, česar pa pri možu ne dobi. Za radijsko predstavitev je roman pripravila Miriam Stanonik.
Neveljaven email naslov