Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obzirnost in strah, Seznam prešuštnic, Zadnji v vrsti, Kritikov sen, Pesmi z želvjega otoka, Žalost onkraj sanj, Nevidna zbirka in Belo se pere na devetdeset
Pisatelj, dramatik in scenarist, kolumnist ter filmski in televizijski režiser Goran Vojnović se bo po besedilu Obzirnost in strah nocoj spominjal cele pahljače občutkov: od negotovosti in tesnobe ob grožnji nevidnega sovražnika do notranjega miru in premišljevanja o družbi, v kateri živimo. V oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 18.05 na programu Ars namreč nadaljujemo cikel z naslovom Sredi karantene, v katerem slovenski književniki pišejo o svojih odzivih in občutju ob pandemiji covida-19 in predpisani samoosamitvi.
Konec maja je umrl poljski pisatelj Jerzy Pilch. Rodil se je leta 1952 v Wisłi v Šleziji in doštudiral polonistiko na Jagelonski univerzi v Krakowu. Deset let je namenil akademski karieri. Leta 1988 je izšla njegova prva knjiga, zbirka novel z naslovom Izpovedi pisca ilegalne erotične literature. Ustvaril je obsežen literarni opus, omenimo samo dela Seznam prešuštnic, Drugi užitki in Pri mogočnem angelu. Pilch je bil enajstkrat nominiran za poljsko literarno nagrado nike za najboljšo knjigo leta in jo za roman Pri mogočnem angelu leta 2001 tudi prejel. V slovenščini imamo dva Pilchova romana v prevodu Klemena Piska. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 na programu Ars lahko nocoj slišite odlomek iz romana Seznam prešuštnic, ki ga je leta 2005 za Radio prevedla Jana Unuk. Roman je postavljen v sredino 80. let prejšnjega stoletja v Krakov. Na večernih in nočnih tavanjih spremljamo Gustava, asistenta na fakulteti in bodočega pisatelja, švedskega gosta v okviru tako imenovane znanstveno-kulturne izmenjave. Pripetljaji so povezani z njunimi obiski Gustavovih znank, deklet in žena z indeksa adulterarum. Leta 2005, ko smo oddajo posneli, je odlomek interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Pisateljica in dramatičarka Barica Smole je med drugim mojstrica historicistične pisave, metafikcijskih zasukov in asketske pripovedi. V Literarni nokturno smo uvrstili njeno kratko zgodbo Zadnji v vrsti – o izkušnji, ki jo vsi poznamo, pisateljica pa jo je zgostila v sugestivno miniaturo.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 15. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šestnajsti od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
23. junija, bo minilo 110 let od rojstva francoskega dramaturga Jeana Anouilha, enega pomembnejših francoskih dramatikov 20. stoletja. Jean Anouilh je napisal več gledaliških del: Ples tatov, Ornifile ali Sapica, Povabilo v grad, Škrjanček in drugih. V oddaji Literarni večer v torek, 16. junija, ob 21.00 na programu Ars lahko slišite Anouilhovo delo Kritikov sen v prevodu Aste Znidarčič, v katerem obuja nekaj Molièrovih figur in prikazuje trajno veljavnost Molièrovih likov, mimogrede pa zastavi dobro besedo za prizadevanje tistih gledališčnikov, ki si želijo sodobno podajati klasiko.
8. maja 1930 se je rodil ameriški pesnik, esejist, pisatelj, predavatelj in okoljski aktivist Gary Snyder. Med vrsto njegovih knjig omenimo samo leta 1974 objavljeno zbirko Pesmi z želvjega otoka. S Pulitzerjevo nagrado ovenčano zbirko je leta 2003 poslovenil pesnik in prevajalec Tone Škrjanec. Poslušate jo lahko v torek, 16. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50).
V Literarnem nokturnu v sredo, 17. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) lahko slišite odlomek iz svežega prevoda kratkega romana Žalost onkraj sanj nobelovca Petra Handkeja. V delu, ki ga je napisal po smrti svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, ki je leta 1971 naredila samomor, v grobem opiše njeno življenjsko pot, besedilo pa postopoma preraste v portret njene generacije žensk. Za oddajo smo izbrali odlomek, v katerem nam Handke prikazuje neenakopravnost med spoloma, da ženske tedaj torej niso imele “lastne sobe”, hkrati pa se dotakne tudi družbenopolitičnih koordinat in presunljivega dejstva, da so takrat navadni državljani toplo sprejemali Hitlerja. Odlomek interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Stefan Zweig je novelo Nevidna zbirka, podnaslovljeno Anekdota iz časa nemške inflacije, objavil leta 1927. V noveli opisuje srečanje berlinskega trgovca z umetninami z nevpadljivim zbiralcem, ki živi v nekem mestecu na Saškem, in je dolgih šestdeset let zbiral odtise del slavnih slikarjev. Trgovec ga obišče, da bi se o tej edinstveni zbirki prepričal na lastne oči. Gospodarska kriza 20. let 20. stoletja in posledična inflacija pa nista obšli tudi zbiratelja in njegove družine. Novelo je za radio priredila in prevedla Ana Jasmina Oseban.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
14. junij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Charles Dickens: Božična pesem v prozi
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Goran Vojnović: Obzirnost in strah
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jerzy Pilch (1952–2020)
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Barica Smole: Zadnji v vrsti15. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Nikolaj Jeločnik: Srečanje z Beethovnom16. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jean Anouilh: Kritikov sen, ob 110. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gary Snyder: Pesmi z želvjega otoka17. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Francois Rabelais: Gargantua in Pantagruel
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Peter Handke: Žalost onkraj sanj18. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Ilse Brem, avstrijska pesnica, pisateljica, likovna ustvarjalka
Literarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Anna Gavalda: Tolažnica19. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Bruno Frank: Rejec psov20. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Stefan Zweig: Nevidna zbirka
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Henry Michaux: Dnevi tišine
Obzirnost in strah, Seznam prešuštnic, Zadnji v vrsti, Kritikov sen, Pesmi z želvjega otoka, Žalost onkraj sanj, Nevidna zbirka in Belo se pere na devetdeset
Pisatelj, dramatik in scenarist, kolumnist ter filmski in televizijski režiser Goran Vojnović se bo po besedilu Obzirnost in strah nocoj spominjal cele pahljače občutkov: od negotovosti in tesnobe ob grožnji nevidnega sovražnika do notranjega miru in premišljevanja o družbi, v kateri živimo. V oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 18.05 na programu Ars namreč nadaljujemo cikel z naslovom Sredi karantene, v katerem slovenski književniki pišejo o svojih odzivih in občutju ob pandemiji covida-19 in predpisani samoosamitvi.
Konec maja je umrl poljski pisatelj Jerzy Pilch. Rodil se je leta 1952 v Wisłi v Šleziji in doštudiral polonistiko na Jagelonski univerzi v Krakowu. Deset let je namenil akademski karieri. Leta 1988 je izšla njegova prva knjiga, zbirka novel z naslovom Izpovedi pisca ilegalne erotične literature. Ustvaril je obsežen literarni opus, omenimo samo dela Seznam prešuštnic, Drugi užitki in Pri mogočnem angelu. Pilch je bil enajstkrat nominiran za poljsko literarno nagrado nike za najboljšo knjigo leta in jo za roman Pri mogočnem angelu leta 2001 tudi prejel. V slovenščini imamo dva Pilchova romana v prevodu Klemena Piska. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 na programu Ars lahko nocoj slišite odlomek iz romana Seznam prešuštnic, ki ga je leta 2005 za Radio prevedla Jana Unuk. Roman je postavljen v sredino 80. let prejšnjega stoletja v Krakov. Na večernih in nočnih tavanjih spremljamo Gustava, asistenta na fakulteti in bodočega pisatelja, švedskega gosta v okviru tako imenovane znanstveno-kulturne izmenjave. Pripetljaji so povezani z njunimi obiski Gustavovih znank, deklet in žena z indeksa adulterarum. Leta 2005, ko smo oddajo posneli, je odlomek interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Pisateljica in dramatičarka Barica Smole je med drugim mojstrica historicistične pisave, metafikcijskih zasukov in asketske pripovedi. V Literarni nokturno smo uvrstili njeno kratko zgodbo Zadnji v vrsti – o izkušnji, ki jo vsi poznamo, pisateljica pa jo je zgostila v sugestivno miniaturo.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 15. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šestnajsti od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
23. junija, bo minilo 110 let od rojstva francoskega dramaturga Jeana Anouilha, enega pomembnejših francoskih dramatikov 20. stoletja. Jean Anouilh je napisal več gledaliških del: Ples tatov, Ornifile ali Sapica, Povabilo v grad, Škrjanček in drugih. V oddaji Literarni večer v torek, 16. junija, ob 21.00 na programu Ars lahko slišite Anouilhovo delo Kritikov sen v prevodu Aste Znidarčič, v katerem obuja nekaj Molièrovih figur in prikazuje trajno veljavnost Molièrovih likov, mimogrede pa zastavi dobro besedo za prizadevanje tistih gledališčnikov, ki si želijo sodobno podajati klasiko.
8. maja 1930 se je rodil ameriški pesnik, esejist, pisatelj, predavatelj in okoljski aktivist Gary Snyder. Med vrsto njegovih knjig omenimo samo leta 1974 objavljeno zbirko Pesmi z želvjega otoka. S Pulitzerjevo nagrado ovenčano zbirko je leta 2003 poslovenil pesnik in prevajalec Tone Škrjanec. Poslušate jo lahko v torek, 16. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50).
V Literarnem nokturnu v sredo, 17. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) lahko slišite odlomek iz svežega prevoda kratkega romana Žalost onkraj sanj nobelovca Petra Handkeja. V delu, ki ga je napisal po smrti svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, ki je leta 1971 naredila samomor, v grobem opiše njeno življenjsko pot, besedilo pa postopoma preraste v portret njene generacije žensk. Za oddajo smo izbrali odlomek, v katerem nam Handke prikazuje neenakopravnost med spoloma, da ženske tedaj torej niso imele “lastne sobe”, hkrati pa se dotakne tudi družbenopolitičnih koordinat in presunljivega dejstva, da so takrat navadni državljani toplo sprejemali Hitlerja. Odlomek interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Stefan Zweig je novelo Nevidna zbirka, podnaslovljeno Anekdota iz časa nemške inflacije, objavil leta 1927. V noveli opisuje srečanje berlinskega trgovca z umetninami z nevpadljivim zbiralcem, ki živi v nekem mestecu na Saškem, in je dolgih šestdeset let zbiral odtise del slavnih slikarjev. Trgovec ga obišče, da bi se o tej edinstveni zbirki prepričal na lastne oči. Gospodarska kriza 20. let 20. stoletja in posledična inflacija pa nista obšli tudi zbiratelja in njegove družine. Novelo je za radio priredila in prevedla Ana Jasmina Oseban.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
14. junij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Charles Dickens: Božična pesem v prozi
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Goran Vojnović: Obzirnost in strah
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jerzy Pilch (1952–2020)
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Barica Smole: Zadnji v vrsti15. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Nikolaj Jeločnik: Srečanje z Beethovnom16. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jean Anouilh: Kritikov sen, ob 110. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gary Snyder: Pesmi z želvjega otoka17. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Francois Rabelais: Gargantua in Pantagruel
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Peter Handke: Žalost onkraj sanj18. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Ilse Brem, avstrijska pesnica, pisateljica, likovna ustvarjalka
Literarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Anna Gavalda: Tolažnica19. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Bruno Frank: Rejec psov20. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Stefan Zweig: Nevidna zbirka
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Henry Michaux: Dnevi tišine
V tretji oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo osvetlili koncertno in gledališko dejavnost v Trstu. Slišali boste odlomke iz glasbenih del Simoneja Mayrja, Franza Liszta, Giuseppeja Verdija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franza Schuberta, Ludwiga van Beethovna in Victorja de Sabate, na sporedu pa bo tudi glasba dveh slovenskih avtorjev; predvajali bomo odlomek iz Sinfoniette št. 3 za komorni orkester, imenovane Nočne slike Pavla Mihelčiča in Kosovelovo pesem Bori v uglasbitvi Alojza Srebotnjaka. Urednika oddaje sta Edoardo Milani in Mihael Kozjek, napovedovalca sta Ivan Lotrič in Maja Šumej, za zvočno podobo je poskrbel Stane Košmerlj.
V drugi oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo iz Gradeža najprej odpravili v Devin, kjer je v tamkajšnjem gradu dlje časa bival Rainer Maria Rilke in napisal zbirko Devinske elegije. V drugem delu oddaje se bomo pomaknili še za odtenek vzhodneje, v Trst. Tam je dolgo časa deloval James Joyce, ki je močno zaznamoval tržaški kulturni prostor in med drugim navdihnil tudi avtorja ciklusa Carla de Incontrero. V oddaji bomo predvajali Incontrerovo uglasbitev Joyceove pesmi, pisateljevo lastno interpretacijo odlomka iz Finneganovega prebujenja, slišali pa boste še glasbo Sigismonda d'Indie, Albana Berga, Arnolda Schönberga, Antona Weberna, Franka Martina, Franza Liszta in Alberta Roussela. Oddajo sta uredila Edoardo Milani in Mihael Kozjek, prevedel jo je Matej Venier, besedilo interpretirata Maja Šumej in Ivan Lotrič.
Vsako soboto ob 17. uri vas vabimo k poslušanju oddaj iz najnovejšega ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje priznanega italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Avtor je ustvaril ciklus ekskluzivno za program ARS Radia Slovenija, potem ko smo v preteklosti predvajali odmevni seriji Zlato Donave in Popotovanje po Renu, v izvirniku nastali za italijansko radiotelevizijo. V oddajah iz ciklusa Mediteran nas Incontrera vabi na potovanje po sledeh skladateljev in pisateljev, ki so živeli in ustvarjali v deželah ob Sredozemskem morju. Razkriva izsledke dolgotrajnega raziskovanja družbenih, filozofskih, umetniških in zgodovinskih kontekstov sredozemskega prostora. Predstavlja sadove mnogih raziskovalnih poti, ki jih je opravil vzdolž obale Jadranskega in Sredozemskega morja ter redka, dragocena glasbena gradiva, ki jih je na teh poteh odkril. Opisal in interpretiral jih je v vrsti knjižnih izdaj, zdaj jih predstavlja tudi v radiofonski obliki. Oddaje sta uredila Edoardo Milani in Mihael Kozjek, prevedel jih je Matej Venier, besedila interpretirata Maja Šumej in Ivan Lotrič.
Ta mesec smo zadnjo uro petkovih Glasbenih jutranjic posvetili sodobni glasbi oziroma predstavitvi festivalov Mednarodnega združenja za sodobno glasbo – danes znanih kot Svetovni glasbeni dnevi. Tako smo se do zdaj sprehodili skozi prispevke, ki so nam približali delovanje in osvetlili zgodovino vsakoletnega srečanja akterjev v sodobni glasbi. V današnjem pogovoru s Dejanom Juravičem in Pavlom Mihelčičem bomo osvetlili nekatere novosti in poudarke letošnjih Svetovnih glasbenih dni, ki bodo od 26. septembra do 2. oktobra že drugič po letu 2003 potekali v Ljubljani.
Zadnjo uro Glasbene jutranjice bomo tudi tokrat namenili Svetovnim glasbenim dnevom, ki bodo od 26. septembra do 2. oktobra že drugič po letu 2003 potekali v Ljubljani. Že prejšnji petek smo v zadnji uri glasbene jutranjice predvajali radiofonski esej o ozadju nastanka festivala, ki ga vse od dvajsetih let prejšnjega stoletja prireja Mednarodno združenje za sodobno glasbo, danes pa bomo predstavili izbor zanimivih in raznovrstnih skladb, izvedenih v okviru Svetovnih glasbenih dni. S tem bomo poskušali prikazati veliko slogovno širino glasbenih del, predstavljenih na nekaterih prejšnjih festivalih. Za oddajo smo izbrali glasbo Arthurja Honeggerja, Aleksandra Mosolova, Aarona Coplanda, Benjamina Brittna, Rudolfa Escherja, Pierra Bouleza, Györgyja Ligetija in Luigija Dallapiccole.
Svetovni glasbeni dnevi so vsakoletno srečanje skladateljev, interpretov, ljubiteljev nove glasbe in strokovnjakov. Od začetka dvajsetih let festival prireja Mednarodno združenje za sodobno glasbo in gre za eno najstarejših tovrstnih prireditev. Ker Svetovni glasbeni dnevi konec meseca, med 26. septembrom in 2. oktobrom že drugič prihajajo v Slovenijo, bomo v naslednjih tednih vsak petek dopoldan osvetlili festival, njegovo zgodovino in prihajajoče gostovanje pri nas. V radiofonskem eseju smo se najprej vživeli v prva desetletja divjega 20. stoletja in premislili položaj takratne nove glasbe v njenem zgodovinskem momentu. Spremljali smo pot nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo leta 1922 in prvih let njegovega festivala.
»Posel zbiranja diktatorjev ima mračno stran. In jaz čutim nepotešljivo željo, da bi jih videl od blizu. Nekaj je na obrazu hudiča in brezmejnih oblikah, ki jih lahko privzame,« je zapisal John Ralston Saul, predsednik mednarodnega PEN centra, ki je bil na Bledu častni gost 47. Mednarodnega srečanja pisateljev PEN. V Radovljici so pripravili literarni večer o njegovem romanu Mračni odkloni, ki je pravkar izšel v slovenskem prevodu Nikija Neubauerja. Gre za politično črno komedijo v kateri skrivnostnega pripovedovalca popelje iz New Yorka v Pariz, Maroko, na Haiti in na bojišča v Jugoslaviji. Med drugim boste slišali Saulove spomine na obisk socialistične Jugoslavije, osvetlil pa je tudi duha zapuščine francoskega racionalizma. Saula je revija TIME označila za preroka. Vključen je na seznam stotih mislecev in vizionarjev z vsega sveta. Njegovo študijo z naslovom Premišljevanje siamskega dvojčka je ugledna revija Maclean razglasila za najboljše neliterarno delo v dvajsetem stoletju. Njegova dela so prevedena v 30 jezikov. Pogovor je vodil podpredsednik Slovenskega centra PEN Marjan Strojan.
Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela pionir slovenskega stripa, mojster animiranega filma, ilustrator in karikaturist – akademski kipar Miki Muster in pesnik Andrej Brvar. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli: plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek za avtorsko plesno stvaritev Štirinajst in za umetniško zasnovo in realizacijo plesnega projekta Korak v dvoje po Pii in Pinu; saksofonist in skladatelj Jure Pukl za ustvarjanje avtorske džezovske glasbe v zadnjih dveh letih ter za številne nastope in sodelovanja z mednarodno priznanimi umetniki; akademski slikar Marko Jakše za slikarske razstave v zadnjih dveh letih; prevajalec Marjan Strojan za prevod Canterburyjskih povesti Geoffreyja Chaucerja; skladatelj Vito Žuraj za kakovosten in odmeven umetniški opus ter številne izvedbe in pomembne mednarodne nagrade, prejete v zadnjih dveh letih; ter gledališka in filmska igralka Pia Zemljič za vloge Pie v predstavi Zapiranje ljubezni, Vodje v predstavi Krči in Nathalie Oppenheim v predstavi Kako poveš, kar si odigral ter Jasne v filmu Panika.
Arsov Evroradijski božični dan praznujemo skupaj z radijskimi hišami iz Združenih držav Amerike, Finske, Poljske, Islandije, Danske in Latvije. Letošnji dogodek je s svojimi ponudbami Evropski radijski zvezi oblikovalo trinajst držav: izmed njih smo izbrali sedem najobetavnejših, tistih, v katerih se prepletata instrumentalna in vokalna glasba ter srečujeta ljudska in umetna v sožitju starega in novega. Med izbranimi koncerti je tokrat, po debelem desetletju, tudi slovenski koncert z naslovom Orgle in orglice v izvedbi organistke Polone Gantar in orgličarja Mira Božiča. Njun vir je bogata zakladnica slovenskih božičnih pesmi: tako tistih, ki med nami šepetajo o božičnih skrivnostih že stoletja, kot tudi tistih, ki so nastale pod znanimi skladateljskimi peresi. Slovenske pesmi evroradijskemu glasbenemu mozaiku dodajajo manjkajoče kamenčke. Gre za tri sklope prenosov božičnih koncertov: - od poldneva do dveh iz Združenih držav in Slovenije, - od štirih do šestih popoldne iz Finske in Poljske – z vami bo glasbena urednica Anuša Volovšek, - od sedmih do desetih iz Islandije in Danske – na programu bo glasbena urednica Vesna Istenič, - od enajstih do polnoči iz Latvije – ko se nam bo pridružil glasbeni urednik Hugo Šekoranja. Opoldne prenos iz Združenih držav Amerike: s srednjeveškimi marijanskimi pesmimi iz kodeksov Las Huelgas, Montpellier in zbirke Cantigas de Santa Maria ter angloameriškimi baladami v izvedbi znamenitega ansambla Anonymous 4. Ob štirih širimo meje držav skupaj s finskimi skladatelji in sopranistko Soile Isokoski ter Laponskim komornim orkestrom, ki je doma na najbolj oddaljenem severu Finske. Glasbeno božično popotovanje nadaljuje Poljski radio v Gdansku: ansambel Vox luminis je izbral glasbo baročnih skladateljev, ki so bili povezani s tem pomembnim hanzeatskim pristaniškim mestom. Tretji snop Evroradijskega božičnega dneva od sedmih do desetih zvečer odpira Dekliški zbor Graduale nobili in nam ob spremljavi harfe in flavte razkril skrivnosti islandskega božiča. Otroški zbor in Simfoniki Danskega radia nas ob osmih zvečer z glasbo Augusta Enna spomni na pravljico Deklica z vžigalicami in za nas uzvočili čarobno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega. Piko na i Evroradijskemu božičnemu dnevu 2014 pa ob enajstih zvečer da Big Band Simfonikov iz Latvije:z zimzelenimi božičnimi melodijami z vsega sveta. Koncerte smo izbirali z mislijo na poslušalce in upamo, da bo izbira po volji: sami smo že slišali nekaj odlomkov in mislimo, da vas naša družba ne bo razočarala. Brigita Rovšek, glasbena urednica Evroradijskega božičnega dneva.
Tadeja Krečič, Alenka Bole Vrabec in Domen Marinčič se v Arsovem studiu na 30. Slovenskem knjižnem sejmu pogovarjajo o kulinariki v literaturi in glasbi - od najstarejših zapisov do dandanes. Odlomke iz literarnih besedil bere dramski igralec Marko Simčič, izbor glasbe: Domen Marinčič.
Arsov večer literature in glasbe je združil skladatelja in multiinstrumentalista Milka Lazarja ter pesnika, esejista in prevajalca Uroša Zupana. V prvem delu večera lahko prisluhnete Zupanovim interpretacijam njegove poezije oziroma esejistike ter Lazarjevim improvizacijam na klavikordu, vezanim na predhodna Zupanova branja. V drugem delu večera je sledil pogovor z avtorjema. Vodila ga je Tina Kozin, tudi avtorica oddaje, ki je potekala v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma.
Glasbeno-literarni dogodek, ki smo ga neposredno prenašali, je organiziralo Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in 3. programom - programom Ars. Nastopili so pesnica, književna prevajalka in glasbenica Klarisa Jovanović, dramska igralka Saša Pavček in kitarist Luka Ropret. Uvodno besedo je imela pisateljica in članica društva Nina Kokelj. Dogodek je potekal v atriju ljubljanske Mestne hiše 21. 3. 2014.
Neveljaven email naslov