Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
"Marec je. Zaporedje dveh števil v zgodovinski letnici ga niti ne moti niti ne navdušuje. Narava, kot že tisočletja, ponavlja svoj cikel. A zraven se neznanska gmota družbenopolitičnega dogajanja v zgodovinskem trenutku, točno določenem času, ki ga bolj kot kdajkoli prej zaznamuje vzporedni, digitalni svet, precej opazno premika v novo, še nedoločljivo pozicijo."
Tako je na vrhuncu epidemije razmišljal pesnik in prevajalec Gregor Podlogar, ki zadnja leta živi na Dunaju. Tudi tam so bile razmere podobne kot pri nas - javni prostori so bili večinoma zaprti, ljudje potisnjeni v izolacijo. Toda situacija je bila ob vseh zapovedih in prepovedih tudi možnost za premislek o človeštvu in kulturi v širših prostorih in času. V oddaji Spomini, pisma in potopisi lahko torej nocoj slišite predzadnji zapis v ciklu Sredi karantene, v katerem se slovenski avtorji spominjajo tednov izolacije. Cikel bo naslednjo nedeljo sklenil dopisnik RTV Slovenije iz Italije Janko Petrovec.
Še pred oddajo Spomini, pisma in potopisi pa je na sporedu Humoreska tega tedna. Vse junijske Humoreske smo namenili Charlesu Dickensu, tokrat bo v ospredju poglavje iz njegovega trinajstega - predzadnjega dokončanega romana Veliko pričakovanje. Kot drugi je tudi ta Dickensov roman izhajal najprej v nadaljevanjih, v knjigi je bil objavljen leta 1861. Gre za razvojni roman, junak prvoosebne pripovedi je osiroteli Pip, ki ga po smrti staršev k sebi vzame neprijazna in neprijetna starejša gospa Gargeryjeva. Teme romana so bogastvo in revščina, ljubezen in zavračanje in navsezadnje zmagoslavje dobrega. Roman je prevedla Mira Mihelič, besedilo pa interpretiral dramski igralec Jernej Gašperin.
Zgornja misel je le en izmed številnih priljubljenih citatov francoskega književnika Antoina de Saint- Exupéryja, najbolj znanega po delu Mali princ. Odlomek iz tega večnega besedila, po katerem posegajo tako otroci kot odrasli, lahko ob 120. obletnici pisateljevega rojstva slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu.
Dan pozneje, 30.6., pa se bomo z Literarnim večerom ob 210. obletnici njegovega rojstva spomnili Stanka Vraza, jezikoslovca, pisatelja, pesnika, prevajalca in literarnega kritika. Vraz se je zgodaj navdušil nad ljudskimi pesmimi in jih zapisoval. Leta 1839 je v Zagrebu izdal Narodne pesni ilirske. Čeprav je naslov zbirke hrvaški, je to knjiga slovenskih pesmi, zbranih iz osrednje Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodne Slovenije. Vraz je postal privrženec ilirskega gibanja, kar pa v ljubljanskem kulturnem krogu niso sprejeli z razumevanjem. Proti koncu leta 1837 je sporočil Prešernu svojo odločitev, da bo pisal samo ilirsko in je v prihodnjih letih postal hrvaški pesnik.
Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tart sicer ni bil tako odmeven kot njen razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. V ponedeljkovem Literarnem nokturnu boste lahko v interpretaciji dramske igralke Saše Mihelčič slišali odlomek, ki ga je prevedla Nina Gostiša, režijo pa podpisuje Špela Kravogel.
Težke teme bodo zaznamovale tudi četrtkov Literarni nokturno, ki bo posvečen romanu o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarizirani maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci, nekateri izmed njih so bili navdih za literarne like.
Teža odgovornosti, na katero trinajstletni Brian ni pripravljen, pa je v ospredju romana Bratov kožuh, ki mu namenjamo Literarni nokturno 4. julija. Jaap Robben, nizozemski pesnik ter pisatelj za otroke in odrasle v romanu, ki ga je poslovenila Stana Anželj, pripoveduje o iskreni in nežni bratovski ljubezni v težkih okoliščinah - Brian bi namreč celo poletje moral skrbeti za svojega brata z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju. Robben je sicer leta 2010 nastopal tudi na slovenskem Lirikonfestu. Za romaneskni prvenec za odrasle Birk iz leta 2014 je prejel več nagrad, sledile so izdaje v tujih jezikih.
Spored literarnih oddaj med 28. junijem in 4. julijem
28. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: O mukah prazničnega kosila
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Gregor Podlogar: Ko je zastalo malo srce Dunaja (Ciklus Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Per Petterson
23.50 Literarni nokturno: Primož Čučnik: Galaksija sladoleda29. junij
23.50 Literarni nokturno: Antoine de Saint-Exupery: Mali princ30. junij
21.00 Literarni večer: Stanko Vraz
23.50 Literarni nokturno: Akos Gyorffy: Kvarnerski teksti1. julij
11.05 Literarna matineja: Publij Ovidij Naso: Religiozni in mitološki motivi v Ovidijevem delu (Ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Donna Tartt: Mali prijatelj2. julij
21.05 Literarni večer: Miroslav Krleža
23.50Literarni nokturno: Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih3. julij
23.50 Literarni nokturno: Anton Tomić: Servilni servirajo (Ciklus: Na valovih humorja)4. julij
18.00 Izbrana proza: Goran Tribuson: Klasiki na ekranu
23.50 Literarni nokturno: Jaap Robben: Bratov kožuh
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
"Marec je. Zaporedje dveh števil v zgodovinski letnici ga niti ne moti niti ne navdušuje. Narava, kot že tisočletja, ponavlja svoj cikel. A zraven se neznanska gmota družbenopolitičnega dogajanja v zgodovinskem trenutku, točno določenem času, ki ga bolj kot kdajkoli prej zaznamuje vzporedni, digitalni svet, precej opazno premika v novo, še nedoločljivo pozicijo."
Tako je na vrhuncu epidemije razmišljal pesnik in prevajalec Gregor Podlogar, ki zadnja leta živi na Dunaju. Tudi tam so bile razmere podobne kot pri nas - javni prostori so bili večinoma zaprti, ljudje potisnjeni v izolacijo. Toda situacija je bila ob vseh zapovedih in prepovedih tudi možnost za premislek o človeštvu in kulturi v širših prostorih in času. V oddaji Spomini, pisma in potopisi lahko torej nocoj slišite predzadnji zapis v ciklu Sredi karantene, v katerem se slovenski avtorji spominjajo tednov izolacije. Cikel bo naslednjo nedeljo sklenil dopisnik RTV Slovenije iz Italije Janko Petrovec.
Še pred oddajo Spomini, pisma in potopisi pa je na sporedu Humoreska tega tedna. Vse junijske Humoreske smo namenili Charlesu Dickensu, tokrat bo v ospredju poglavje iz njegovega trinajstega - predzadnjega dokončanega romana Veliko pričakovanje. Kot drugi je tudi ta Dickensov roman izhajal najprej v nadaljevanjih, v knjigi je bil objavljen leta 1861. Gre za razvojni roman, junak prvoosebne pripovedi je osiroteli Pip, ki ga po smrti staršev k sebi vzame neprijazna in neprijetna starejša gospa Gargeryjeva. Teme romana so bogastvo in revščina, ljubezen in zavračanje in navsezadnje zmagoslavje dobrega. Roman je prevedla Mira Mihelič, besedilo pa interpretiral dramski igralec Jernej Gašperin.
Zgornja misel je le en izmed številnih priljubljenih citatov francoskega književnika Antoina de Saint- Exupéryja, najbolj znanega po delu Mali princ. Odlomek iz tega večnega besedila, po katerem posegajo tako otroci kot odrasli, lahko ob 120. obletnici pisateljevega rojstva slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu.
Dan pozneje, 30.6., pa se bomo z Literarnim večerom ob 210. obletnici njegovega rojstva spomnili Stanka Vraza, jezikoslovca, pisatelja, pesnika, prevajalca in literarnega kritika. Vraz se je zgodaj navdušil nad ljudskimi pesmimi in jih zapisoval. Leta 1839 je v Zagrebu izdal Narodne pesni ilirske. Čeprav je naslov zbirke hrvaški, je to knjiga slovenskih pesmi, zbranih iz osrednje Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodne Slovenije. Vraz je postal privrženec ilirskega gibanja, kar pa v ljubljanskem kulturnem krogu niso sprejeli z razumevanjem. Proti koncu leta 1837 je sporočil Prešernu svojo odločitev, da bo pisal samo ilirsko in je v prihodnjih letih postal hrvaški pesnik.
Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tart sicer ni bil tako odmeven kot njen razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. V ponedeljkovem Literarnem nokturnu boste lahko v interpretaciji dramske igralke Saše Mihelčič slišali odlomek, ki ga je prevedla Nina Gostiša, režijo pa podpisuje Špela Kravogel.
Težke teme bodo zaznamovale tudi četrtkov Literarni nokturno, ki bo posvečen romanu o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarizirani maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci, nekateri izmed njih so bili navdih za literarne like.
Teža odgovornosti, na katero trinajstletni Brian ni pripravljen, pa je v ospredju romana Bratov kožuh, ki mu namenjamo Literarni nokturno 4. julija. Jaap Robben, nizozemski pesnik ter pisatelj za otroke in odrasle v romanu, ki ga je poslovenila Stana Anželj, pripoveduje o iskreni in nežni bratovski ljubezni v težkih okoliščinah - Brian bi namreč celo poletje moral skrbeti za svojega brata z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju. Robben je sicer leta 2010 nastopal tudi na slovenskem Lirikonfestu. Za romaneskni prvenec za odrasle Birk iz leta 2014 je prejel več nagrad, sledile so izdaje v tujih jezikih.
Spored literarnih oddaj med 28. junijem in 4. julijem
28. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: O mukah prazničnega kosila
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Gregor Podlogar: Ko je zastalo malo srce Dunaja (Ciklus Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Per Petterson
23.50 Literarni nokturno: Primož Čučnik: Galaksija sladoleda29. junij
23.50 Literarni nokturno: Antoine de Saint-Exupery: Mali princ30. junij
21.00 Literarni večer: Stanko Vraz
23.50 Literarni nokturno: Akos Gyorffy: Kvarnerski teksti1. julij
11.05 Literarna matineja: Publij Ovidij Naso: Religiozni in mitološki motivi v Ovidijevem delu (Ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Donna Tartt: Mali prijatelj2. julij
21.05 Literarni večer: Miroslav Krleža
23.50Literarni nokturno: Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih3. julij
23.50 Literarni nokturno: Anton Tomić: Servilni servirajo (Ciklus: Na valovih humorja)4. julij
18.00 Izbrana proza: Goran Tribuson: Klasiki na ekranu
23.50 Literarni nokturno: Jaap Robben: Bratov kožuh
S koncertom naslovljenim Akord na robčku se odpira še eden od abonmajskih ciklov Slovenske filharmonije, ki je naslovljen Same mogočne skladbe. Kronološka odprtost cikla s šestimi koncerti vključuje mogočna orkestrska dela pozne romantike in dvajsetega stoletja domačih in tujih skladateljev. Naslov koncerta se navezuje na solistično skladbo večera, Koncert za violino v D Igorja Stravinskega, ko je skladatelj solistu, ki je premierno izvajal koncert, uvodni akord na napisal kar na robec, nakar mu je solist odvrnil, da je akord dejansko neizvedljiv. Kasneje je akord poizkusil zaigrati na violini in se takoj navdušil nad njegovo zvočnostjo. Solistično mesto uvodnega koncerta cikla Same mogočne skladbe pripada Jonianu Iliasu Kadeshi, priznanemu violiniste mlajše generacije, ki je do zdaj nastopil med drugim s Komornim orkestrom Evrope pod vodstvom sira Andrása Schiffa, Novim ruskim državnim simfoničnim orkestrom pod vodstvom Jurija Bašmeta, Kraljevim filharmoničnim orkestrom iz Londona, Škotskim komornim orkestrom, Münchenskim radijskim orkestrom, idr.
Vsebine Programa Ars
Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. V fokusu letošnje Tinte je še eno veliko ime, Američan Peter Kuper, ki strip in ilustracijo prodorno izrablja za družbeno in politično kritiko v revijah The New Yorker in MAD. Znan je po tem, da v strip mojstrsko pretaplja književne klasike. Med drugim se je na sodoben način spopadel z arhaično kritiko kolonializmu v kontroverznem romanu Josepha Conrada Srce teme, po katerem je bil navdahnjen znameniti hollywoodski film Apokalipsa zdaj. V Vodnikovi domačiji pa so na ogled izvirniki iz njegove zbirke Kafka, v kateri je uporabil tehniko praskanke. Ta spominja na lesorez, kar se z močnimi črno-belimi kontrasti ujame z občutkom tesnobe, z absurdnostjo in čudaškostjo. In če vas iz Šiške zanese spet nazaj v središče prestolnice še v DobroVago, si tam lahko ogledate izdaje majhne Berlinske umetniške, družbeno in izobraževalno angažirane založbe z imenom Colorama. V soboto se v Kinu Šiška v Ljubljani obeta tudi tradicionalni sejem s številni delavnicami in pogovori ter zvečer še s podelitvijo nagrad zlatirepec in seveda glasbo.
Po filmih Adria Blues in Igram, sem je Sanremo tretji celovečerec režiserja in scenarista Miroslava Mandića. Z glavnima igralcema Sandijem Pavlinom in Silvo Čušin in z močno simboliko prikazuje ljubezen, ki se zgodi protagonistoma Brunu in Duši v jeseni življenja, v domu starostnikov, kjer skrbijo za ljudi z demenco. Film govori o starostnikih Brunu in Duši, ki živita v domu starejših občanov. Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. Kljub temu se z vsakim novim dnevom drug drugega razveselita. Režiser se v filmu osredotoča predvsem na čustveni svet protagonistov in njuno subtilno zaznavanje okolice ter intimnih impulzov, ki jih iz nje prejemata. Film, ki naslavlja temo izgube spomina, predvsem iz danes na jutri, občutenja junakov pogosteje bolj kot dialoško poudarja prav na vizualni ravni. Režiser spregovori o tem, kako si je zamišljal notranji svet osrednjega junaka, ki sproti pozablja srečevanja prejšnjega dne. Sanremo je slovensko-italijanska koprodukcija s podporo RTV Slovenija in pred nocojšnjo premiero je uspešno gostoval na tujih festivalih; je tudi slovenski kandidat za nominacijo za mednarodnega oskarja. Za filmsko fotografijo je poskrbel Peter Zeitlinger (med drugim sodelovalec Wernerja Herzoga in Ulricha Seidla), za glasbo Darko Rundek in za montažo Andrej Nagode. Prihodnji teden se bo Sanremo potegoval tudi za nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma.
Annette Krauss v ljubljanski galeriji Škuc razmišlja o nenamernih dejavnikih v vzgoji Učenci se v šoli ne učijo le v času učnih ur, temveč nanje pomembno vpliva tudi tako imenovani prikriti kurikulum, ki opisuje vse nenamerne dejavnike v vzgoji. Ti segajo od ustaljenih nenapisanih pravil in navad, do organizacije prostora in arhitekture. Kdaj, kako in koga izobraževanje emancipira in kdaj, kako in koga zatira, se sprašuje nizozemska umetnica, pedagoginja in piska Annette Krauss. V ljubljanski galeriji Škuc bodo v okviru festivala Mesto žensk nocoj odprli njeno razstavo Prikriti kurikulum, ki odstira vpogled v istoimenski projekt. Ko se je umetnica srečala s terminom prikriti kurikulum in se o njem izobraževala, je pri tem pogrešala glas učencev, zato že od leta 2007 vstopa v šolsko okolje in sodeluje z mladimi na večmesečnih delavnicah, na katerih nastanejo dela, s katerimi učenci predstavijo svoj pogled na prikriti kurikulum. Ti pogosto izhajajo iz arhitekture in fizičnega okolja, je povedala umetnica in izpostavila delo ene od učenk: »Zanimala jo je moč šolskega pohištva – raziskovala je različne stole. Kdo sedi na kakšnem stolu v kakšni situaciji? Učenci sedijo na preprostih, nepremičnih stolih, ko pa greš na primer v ravnateljevo pisarno, pa ta sedi na pisarniškem stolu s koleščki. Naredila je drobno intervencijo – učitelja je prosila za sestanek v kabinetu, še pred tem pa je zamenjala stole. Zanimivo, številnim ostalim učencem se to ni zdelo pomembno, stole so razumeli kot zgolj malenkost. Tu se je razvila neverjetna debata o naši povezanosti z vsakdanjim okoljem in o tem, kako objekti odsevajo razmerja moči.« Pomemben poudarek razstave so taktike, s katerimi si mladi lajšajo šolsko življenje – nekatere med njimi za gledalca ostanejo skrivnost, a so jih učenke in učenci pripravljeni posredovati skupini, ki bo z umetnico ustvarjala naslednjič. Spopadanje s šolskimi izzivi je tudi v osredju najnovejših del na razstavi – slovenski dijaki in dijakinje so namreč v sodelovanju ustvarili Pesmi izgovorov. Del ene od njih gre takole: »Pes mi jo je pojedel, mačka mi jo je pojedla, nosorog mi jo je pojedel.«
Je prihodnost lahko drugačna od preteklosti in sedanjosti? Po skoraj treh desetletjih obstoja, na pragu 27. izvedbe festivala Mesto žensk organizatorji ugotavljajo, da izbire ni: prihodnost mora biti drugačna. Od danes do 18. oktobra bo potekal raznolik in obširen program, ki vključuje več kot 130 sodelujočih.
Pravzaprav ni nikogar med nami, ki ne bi sam izkusil motenj v delovanju živčevja (od kroničnih bolečin do motenj čustvovanja) ali imel med svojimi bližnjimi bolnika, ki mu katera od bolezni živčevja krni kakovost življenja. Skoraj vsi poznamo koga, ki ga je prizadela možganska kap, je paraplegik po poškodbi hrbtenjače, ga mučita tesnobnost in depresija, ali postopno tone v demenco. Zato je morda pogovor s Sonio Vallabh priložnost, da se vsak pri sebi vpraša, ali lahko kako prispeva k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja teh bolezni, katerih prevalenca se s staranjem prebivalstva dokaj naglo povečuje. Zaradi izjemne motiviranosti in osredotočenosti je namreč dr. Sonii Vallabh in soprogu uspelo premakniti dokaj ohromljeno znanstveno raziskovalno sfero prionskih bolezni v smeri tvornejšega iskanja odgovorov na premnoga znanstvena vprašanja. Ker so (sicer dokaj redke) prionske bolezni po svojih temeljnih molekularnih mehanizmih zelo podobne ostalim nevrodegenerativnim boleznim, so prioni pomemben raziskovalni model za številne bolezni od Alzheimerjeve, Parkinsonove, Huntingtonove bolezni, frontotemporalne demence do amiotrofične lateralne skleroze. Zato bi napredek na področju raziskovanja prionov lahko pomenil dragocen preboj in zgled za raziskave vseh naštetih, trenutno neozdravljivih in neogibno smrtnih bolezni. Dogodek Nevroznanost in družba je del Sinapsine nevroznanstvene konference. Predavanje je sprotno prevajano v slovenščino.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov