Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
"Marec je. Zaporedje dveh števil v zgodovinski letnici ga niti ne moti niti ne navdušuje. Narava, kot že tisočletja, ponavlja svoj cikel. A zraven se neznanska gmota družbenopolitičnega dogajanja v zgodovinskem trenutku, točno določenem času, ki ga bolj kot kdajkoli prej zaznamuje vzporedni, digitalni svet, precej opazno premika v novo, še nedoločljivo pozicijo."
Tako je na vrhuncu epidemije razmišljal pesnik in prevajalec Gregor Podlogar, ki zadnja leta živi na Dunaju. Tudi tam so bile razmere podobne kot pri nas - javni prostori so bili večinoma zaprti, ljudje potisnjeni v izolacijo. Toda situacija je bila ob vseh zapovedih in prepovedih tudi možnost za premislek o človeštvu in kulturi v širših prostorih in času. V oddaji Spomini, pisma in potopisi lahko torej nocoj slišite predzadnji zapis v ciklu Sredi karantene, v katerem se slovenski avtorji spominjajo tednov izolacije. Cikel bo naslednjo nedeljo sklenil dopisnik RTV Slovenije iz Italije Janko Petrovec.
Še pred oddajo Spomini, pisma in potopisi pa je na sporedu Humoreska tega tedna. Vse junijske Humoreske smo namenili Charlesu Dickensu, tokrat bo v ospredju poglavje iz njegovega trinajstega - predzadnjega dokončanega romana Veliko pričakovanje. Kot drugi je tudi ta Dickensov roman izhajal najprej v nadaljevanjih, v knjigi je bil objavljen leta 1861. Gre za razvojni roman, junak prvoosebne pripovedi je osiroteli Pip, ki ga po smrti staršev k sebi vzame neprijazna in neprijetna starejša gospa Gargeryjeva. Teme romana so bogastvo in revščina, ljubezen in zavračanje in navsezadnje zmagoslavje dobrega. Roman je prevedla Mira Mihelič, besedilo pa interpretiral dramski igralec Jernej Gašperin.
Zgornja misel je le en izmed številnih priljubljenih citatov francoskega književnika Antoina de Saint- Exupéryja, najbolj znanega po delu Mali princ. Odlomek iz tega večnega besedila, po katerem posegajo tako otroci kot odrasli, lahko ob 120. obletnici pisateljevega rojstva slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu.
Dan pozneje, 30.6., pa se bomo z Literarnim večerom ob 210. obletnici njegovega rojstva spomnili Stanka Vraza, jezikoslovca, pisatelja, pesnika, prevajalca in literarnega kritika. Vraz se je zgodaj navdušil nad ljudskimi pesmimi in jih zapisoval. Leta 1839 je v Zagrebu izdal Narodne pesni ilirske. Čeprav je naslov zbirke hrvaški, je to knjiga slovenskih pesmi, zbranih iz osrednje Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodne Slovenije. Vraz je postal privrženec ilirskega gibanja, kar pa v ljubljanskem kulturnem krogu niso sprejeli z razumevanjem. Proti koncu leta 1837 je sporočil Prešernu svojo odločitev, da bo pisal samo ilirsko in je v prihodnjih letih postal hrvaški pesnik.
Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tart sicer ni bil tako odmeven kot njen razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. V ponedeljkovem Literarnem nokturnu boste lahko v interpretaciji dramske igralke Saše Mihelčič slišali odlomek, ki ga je prevedla Nina Gostiša, režijo pa podpisuje Špela Kravogel.
Težke teme bodo zaznamovale tudi četrtkov Literarni nokturno, ki bo posvečen romanu o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarizirani maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci, nekateri izmed njih so bili navdih za literarne like.
Teža odgovornosti, na katero trinajstletni Brian ni pripravljen, pa je v ospredju romana Bratov kožuh, ki mu namenjamo Literarni nokturno 4. julija. Jaap Robben, nizozemski pesnik ter pisatelj za otroke in odrasle v romanu, ki ga je poslovenila Stana Anželj, pripoveduje o iskreni in nežni bratovski ljubezni v težkih okoliščinah - Brian bi namreč celo poletje moral skrbeti za svojega brata z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju. Robben je sicer leta 2010 nastopal tudi na slovenskem Lirikonfestu. Za romaneskni prvenec za odrasle Birk iz leta 2014 je prejel več nagrad, sledile so izdaje v tujih jezikih.
Spored literarnih oddaj med 28. junijem in 4. julijem
28. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: O mukah prazničnega kosila
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Gregor Podlogar: Ko je zastalo malo srce Dunaja (Ciklus Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Per Petterson
23.50 Literarni nokturno: Primož Čučnik: Galaksija sladoleda29. junij
23.50 Literarni nokturno: Antoine de Saint-Exupery: Mali princ30. junij
21.00 Literarni večer: Stanko Vraz
23.50 Literarni nokturno: Akos Gyorffy: Kvarnerski teksti1. julij
11.05 Literarna matineja: Publij Ovidij Naso: Religiozni in mitološki motivi v Ovidijevem delu (Ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Donna Tartt: Mali prijatelj2. julij
21.05 Literarni večer: Miroslav Krleža
23.50Literarni nokturno: Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih3. julij
23.50 Literarni nokturno: Anton Tomić: Servilni servirajo (Ciklus: Na valovih humorja)4. julij
18.00 Izbrana proza: Goran Tribuson: Klasiki na ekranu
23.50 Literarni nokturno: Jaap Robben: Bratov kožuh
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
"Marec je. Zaporedje dveh števil v zgodovinski letnici ga niti ne moti niti ne navdušuje. Narava, kot že tisočletja, ponavlja svoj cikel. A zraven se neznanska gmota družbenopolitičnega dogajanja v zgodovinskem trenutku, točno določenem času, ki ga bolj kot kdajkoli prej zaznamuje vzporedni, digitalni svet, precej opazno premika v novo, še nedoločljivo pozicijo."
Tako je na vrhuncu epidemije razmišljal pesnik in prevajalec Gregor Podlogar, ki zadnja leta živi na Dunaju. Tudi tam so bile razmere podobne kot pri nas - javni prostori so bili večinoma zaprti, ljudje potisnjeni v izolacijo. Toda situacija je bila ob vseh zapovedih in prepovedih tudi možnost za premislek o človeštvu in kulturi v širših prostorih in času. V oddaji Spomini, pisma in potopisi lahko torej nocoj slišite predzadnji zapis v ciklu Sredi karantene, v katerem se slovenski avtorji spominjajo tednov izolacije. Cikel bo naslednjo nedeljo sklenil dopisnik RTV Slovenije iz Italije Janko Petrovec.
Še pred oddajo Spomini, pisma in potopisi pa je na sporedu Humoreska tega tedna. Vse junijske Humoreske smo namenili Charlesu Dickensu, tokrat bo v ospredju poglavje iz njegovega trinajstega - predzadnjega dokončanega romana Veliko pričakovanje. Kot drugi je tudi ta Dickensov roman izhajal najprej v nadaljevanjih, v knjigi je bil objavljen leta 1861. Gre za razvojni roman, junak prvoosebne pripovedi je osiroteli Pip, ki ga po smrti staršev k sebi vzame neprijazna in neprijetna starejša gospa Gargeryjeva. Teme romana so bogastvo in revščina, ljubezen in zavračanje in navsezadnje zmagoslavje dobrega. Roman je prevedla Mira Mihelič, besedilo pa interpretiral dramski igralec Jernej Gašperin.
Zgornja misel je le en izmed številnih priljubljenih citatov francoskega književnika Antoina de Saint- Exupéryja, najbolj znanega po delu Mali princ. Odlomek iz tega večnega besedila, po katerem posegajo tako otroci kot odrasli, lahko ob 120. obletnici pisateljevega rojstva slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu.
Dan pozneje, 30.6., pa se bomo z Literarnim večerom ob 210. obletnici njegovega rojstva spomnili Stanka Vraza, jezikoslovca, pisatelja, pesnika, prevajalca in literarnega kritika. Vraz se je zgodaj navdušil nad ljudskimi pesmimi in jih zapisoval. Leta 1839 je v Zagrebu izdal Narodne pesni ilirske. Čeprav je naslov zbirke hrvaški, je to knjiga slovenskih pesmi, zbranih iz osrednje Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodne Slovenije. Vraz je postal privrženec ilirskega gibanja, kar pa v ljubljanskem kulturnem krogu niso sprejeli z razumevanjem. Proti koncu leta 1837 je sporočil Prešernu svojo odločitev, da bo pisal samo ilirsko in je v prihodnjih letih postal hrvaški pesnik.
Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tart sicer ni bil tako odmeven kot njen razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. V ponedeljkovem Literarnem nokturnu boste lahko v interpretaciji dramske igralke Saše Mihelčič slišali odlomek, ki ga je prevedla Nina Gostiša, režijo pa podpisuje Špela Kravogel.
Težke teme bodo zaznamovale tudi četrtkov Literarni nokturno, ki bo posvečen romanu o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarizirani maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci, nekateri izmed njih so bili navdih za literarne like.
Teža odgovornosti, na katero trinajstletni Brian ni pripravljen, pa je v ospredju romana Bratov kožuh, ki mu namenjamo Literarni nokturno 4. julija. Jaap Robben, nizozemski pesnik ter pisatelj za otroke in odrasle v romanu, ki ga je poslovenila Stana Anželj, pripoveduje o iskreni in nežni bratovski ljubezni v težkih okoliščinah - Brian bi namreč celo poletje moral skrbeti za svojega brata z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju. Robben je sicer leta 2010 nastopal tudi na slovenskem Lirikonfestu. Za romaneskni prvenec za odrasle Birk iz leta 2014 je prejel več nagrad, sledile so izdaje v tujih jezikih.
Spored literarnih oddaj med 28. junijem in 4. julijem
28. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: O mukah prazničnega kosila
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Gregor Podlogar: Ko je zastalo malo srce Dunaja (Ciklus Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Per Petterson
23.50 Literarni nokturno: Primož Čučnik: Galaksija sladoleda29. junij
23.50 Literarni nokturno: Antoine de Saint-Exupery: Mali princ30. junij
21.00 Literarni večer: Stanko Vraz
23.50 Literarni nokturno: Akos Gyorffy: Kvarnerski teksti1. julij
11.05 Literarna matineja: Publij Ovidij Naso: Religiozni in mitološki motivi v Ovidijevem delu (Ciklus: Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Donna Tartt: Mali prijatelj2. julij
21.05 Literarni večer: Miroslav Krleža
23.50Literarni nokturno: Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih3. julij
23.50 Literarni nokturno: Anton Tomić: Servilni servirajo (Ciklus: Na valovih humorja)4. julij
18.00 Izbrana proza: Goran Tribuson: Klasiki na ekranu
23.50 Literarni nokturno: Jaap Robben: Bratov kožuh
V drugi oddaji diptiha Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je pripravila Petra Tanko, sta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja ter igralka Katarina Stegnar. Z njima smo se pogovarjali o ustvarjanju v gledališču in pri filmu, o njim lastnih zakonitostih in načinih telesne prisotnosti, in širše o scenskih umetnostih, ki jih umetnici soustvarjata. Oddaji se v diptih povežeta s sklepnim delom prve, v kateri slikarka Tina Dobrajc govori o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem materialu za modno znamko firma by sanja.Vabimo vas k poslušanju! fotografija z razstave Vmesni prostor, Loški muzej Škofja Loka, 2016, foto: Petra Cvelbar
Plečnikov opus govori sam zase, ne glede na nova priznanja svetovne javnosti. Vendarle pa je odločitev Odbora za svetovno dediščino Unesca, ki je na današnjem zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, zgodovinski dan.
Aleksander Gadžijev, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem leta 2015, svojo izjemnost je še utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018. Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je pred tednom prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja pa je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. »Prelepa zmaga, veliko koncertov v Avstraliji in ZDA, tudi koncerti z orkestrom in dirigentom Valerijem Gergievim, pa zgoščenka za britansko založbo Decca, ki bo izšla že septembra in naslednje leto tudi za hyperion,« je ob prejemu še ene prestižne nagrade zapisal Aleksander Gadžijev, ki pa se je v teh dneh razveselil tudi svoje uvrstitve na slovitem mednarodnem tekmovanju v Varšavi, enemu redkih, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, v tem primeru Frederica Chopina. Na tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je tudi Gadžijev, ki se bo, kot doslej prvi slovenski glasbenih, za prestižno nagrado potegoval v začetku oktobra.
Aleksander Gadžijev, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem leta 2015, svojo izjemnost je še utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018. Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je pred tednom prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja pa je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. »Prelepa zmaga, veliko koncertov v Avstraliji in ZDA, tudi koncerti z orkestrom in dirigentom Valerijem Gergievim, pa zgoščenka za britansko založbo Decca, ki bo izšla že septembra in naslednje leto tudi za hyperion,« je ob prejemu še ene prestižne nagrade zapisal Aleksander Gadžijev, ki pa se je v teh dneh razveselil tudi svoje uvrstitve na slovitem mednarodnem tekmovanju v Varšavi, enemu redkih, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, v tem primeru Frederica Chopina. Na tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je tudi Gadžijev, ki se bo za prestižno nagrado potegoval v začetku oktobra.
V prvem delu diptiha oddaj Dvogovori umetnic/umetnikov bosta sogovornika slikarka Tina Dobrajc in slikar Mito Gegič. Sta slikarja mlajše srednje generacije, dodobra uveljavljena v slovenskem in mednarodnem prostoru, ki poleg slikarstva umetniško ustvarjata tudi v gledališču in novih medijih. Srečali smo se na Loškem gradu v Škofji Loki, kjer živita in ustvarjata in se pogovarjali o njuni umetnosti in širše. V drugi oddaji, prihodnji teden, bosta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja ter igralka Katarina Stegnar. Oddaji se povežeta v diptih s sklepnim delom prve, v kateri s Tino Dobrajc govoriva o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem materialu za modno znamko firma by sanja. na sliki: fotografija iz videa Wrecking Ball, T. Dobrajc in M. Gegič, 2015, foto: Mito Gegič
Od danes do nedelje poteka že 9. mednarodni intermedialni festival na gradu Snežnik Plavajoči grad/Floating castle. Na njem bo na 14 odrih nastopilo več kot 120 skupin in 400 umetnikov, kar pomeni, da gre za največji festival Plavajoči grad doslej. Blaž Mazi
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov festivala Europa cantat, ki letos poteka v slovenski prestolnici.
Izpostavljamo dva koncerta, ki ju bomo posredovali tudi na programu Ars. Ob 17h se bo v Cankarjevem domu začel koncert Zbora Slovenske filharmonije s programom, ki si ga bosta delila dva dirigenta, Gary Graden in Josep Vila i Casanas. V neposredni prenos na Arsu se Europa cantat ob 21h vrne s koncertom Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije Ljubljana. Zbor vodi Helena Fojkar Zupančič, osrednja gosta jutranje oddaje o festivalu.
Skupina Singer Pur že od začetka devetdesetih let prepričuje s svojim odličnim petjem zelo različne glasbe in programi, pogosto skrbno zastavljenimi okrog določene teme. Rdeča nit sporeda z naslovom Med vrtinci je glasba skladateljic - od Hildegarde iz Bingna do sodobne slovenske skladateljice Katarine Pustinek Rakar.
Tudi danes bo pestro! Najprej na festivalski televiziji, potem pa še na koncertu: V Raziskovalnem ateljeju, ki se bo na spletu začel ob pol poldne bo danes Tine Fris-Ronsfeld predstavila igre in vaje za prebijanje ledu, ki so namenjene zbliževanju oseb vseh starosti s pomočjo glasbe, petja in gibanja, po drugi uri pa se začnejo predavanja Pulse. Prvi predavatelj dr. Zvezdan Pirtošek je svoje predavanje naslovil Nevroznanost in umetnost: kako umetnost učinkuje na možgane, ob pol petih bo Jim Daus Hjernoe prikazal nove možnosti sodelovanja zborov v živo prek digitalnega omrežja s sistemom LoLa, ob 15:15 pa se začne predavanje Damijana Močnika in Inge Breznik z naslovom Navdihujoč zborovski sistem v Sloveniji in zborovska piramida v Zavodu sv. Stanislava, v katerem bosta predavatelja prestavila slovenski zborovski sistem, ki v svetu velja za unicum. Večerni koncert bo oblikovala nemška a capella zasedba Singer pur, ki jo sestavljajo sopranistka Claudia Reinhard, tenoristi Chistian Meister, Markus Zapp in Manuel Warwitz ter baritonista Jakob Steiner in Marcus Schmidl. Nekoliko nenavadna kombinacija glasov? V resnici gre za formulo za uspeh. Zasedba Singer Pur namreč ne pozna slogovnih zadržkov in izvaja vse, kar se izvesti da.
Neveljaven email naslov