Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Flavtist Luka Železnik, violinistka Ana Julija Mlejnik in violončelist Miloš Mlejnik bodo izvedli dela Bibra, Tartinija, Haydna in Beethovna.
Na sedmem Koncertu v Komornem studiu bo nastopil slovenski trio Lontrg. V njem igrajo uveljavljeni glasbeniki, ki v družinskem krogu raziskujejo in izvajajo repertoar za zasedbo flavte, violine in violončela. Člani tria Lontrg so: violinistka Ana Julija Mlejnik, njen partner, flavtist Luka Železnik, in violinistkin oče: priznani slovenski violončelist Miloš Mlejnik, sicer tudi dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini. Trio Lontrg bo na radijskem koncertu predstavil pester spored triov, divertimento, sonato, sinfonio in variacije od zrelega baroka do visokega klasicizma – izvirne skladbe in transkripcije iz drugih zasedb avstrijskega skladatelja češkega rodu Heinricha Ignaza Franza von Bibra iz 17. stoletja, enega največjih violinskih virtuozov v 18. stoletju in skladatelja Giuseppeja Tartinija iz Pirana, ki je preminil pred 250-imi leti, ter vélikih dunajskih klasikov: avstrijskega klasicista Josepha Haydna in znamenitega nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki se je rodil pred 250-imi leti v Bonnu.
Flavtist Luka Železnik, po rodu iz Celja, je študiral flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Fedji Ruplu, nato Univerzi za glasbo in dramsko umetnost na Dunaju pri profesorju Hansgeorgu Schmeiserju, kjer je leta 2011 končal magisterij iz flavte, in na Državni visoki šoli za glasbo v Stuttgartu pri profesorju Davidu Formisanu. Izpopolnjeval se je na številnih mojstrskih tečajih pripriznanih flavtistih, sodeloval pa je z različnimi slovenskimi orkestri, med drugim je bil solo pikolist simfoničnega orkestra SNG Maribor, sicer pa igra v različnih komornih zasedbah. Od leta 2017 je umetniški vodja festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju, sicer poučuje flavto na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer je od leta 2018 tudi pomočnik ravnatelja.
Violinistka Ana Julija Mlejnik iz Škofje Loke je leta 2013 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Gorjanu Košuti, študij je nadaljevala na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Bruslju pri perofesoricxi Yuzuko Horigome, leta 2016 je magistrirala, dve leti pozneje pa z izredno pohvalo uspešno končala še študij na koncertni smeri. Dve leti je študirala tudi baročno violino pri profesorju Ryu Terakadu. Od decembra 2018 je asistentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer je stalna članica baročnega ansambla London Brandenburg Soloists, sodeluje pa tudi s komornim ansamblom Ataneres.
Violončelist Miloš Mlejnik od leta 1979 poučuje violončelo na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je bil dolgoletni redni profesor, zdaj pa je zaslužni profesor te akademije. Sam je študiral violončelo pri profesorjih Otonu Bajdetu v Ljubljani in pri Siegfriedu Palmu na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, izpopolnjeval pa se je pri Enricu Mainardiju in Andréu Navarri. Med letoma 1977 in 1990 je bil čelist solist Orkestra Slovenske filharmonije. Na različnih mednarodnih glasbenih tekmovanjih je prejel vrsto najvišjih nagrad in priznanj, prejel je dve nagradi Prešernovega sklada – leta 1984 kot violončelist solist, leta 2001 pa kot dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini.
Flavtist Luka Železnik, violinistka Ana Julija Mlejnik in violončelist Miloš Mlejnik bodo izvedli dela Bibra, Tartinija, Haydna in Beethovna.
Na sedmem Koncertu v Komornem studiu bo nastopil slovenski trio Lontrg. V njem igrajo uveljavljeni glasbeniki, ki v družinskem krogu raziskujejo in izvajajo repertoar za zasedbo flavte, violine in violončela. Člani tria Lontrg so: violinistka Ana Julija Mlejnik, njen partner, flavtist Luka Železnik, in violinistkin oče: priznani slovenski violončelist Miloš Mlejnik, sicer tudi dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini. Trio Lontrg bo na radijskem koncertu predstavil pester spored triov, divertimento, sonato, sinfonio in variacije od zrelega baroka do visokega klasicizma – izvirne skladbe in transkripcije iz drugih zasedb avstrijskega skladatelja češkega rodu Heinricha Ignaza Franza von Bibra iz 17. stoletja, enega največjih violinskih virtuozov v 18. stoletju in skladatelja Giuseppeja Tartinija iz Pirana, ki je preminil pred 250-imi leti, ter vélikih dunajskih klasikov: avstrijskega klasicista Josepha Haydna in znamenitega nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki se je rodil pred 250-imi leti v Bonnu.
Flavtist Luka Železnik, po rodu iz Celja, je študiral flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Fedji Ruplu, nato Univerzi za glasbo in dramsko umetnost na Dunaju pri profesorju Hansgeorgu Schmeiserju, kjer je leta 2011 končal magisterij iz flavte, in na Državni visoki šoli za glasbo v Stuttgartu pri profesorju Davidu Formisanu. Izpopolnjeval se je na številnih mojstrskih tečajih pripriznanih flavtistih, sodeloval pa je z različnimi slovenskimi orkestri, med drugim je bil solo pikolist simfoničnega orkestra SNG Maribor, sicer pa igra v različnih komornih zasedbah. Od leta 2017 je umetniški vodja festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju, sicer poučuje flavto na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer je od leta 2018 tudi pomočnik ravnatelja.
Violinistka Ana Julija Mlejnik iz Škofje Loke je leta 2013 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Gorjanu Košuti, študij je nadaljevala na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Bruslju pri perofesoricxi Yuzuko Horigome, leta 2016 je magistrirala, dve leti pozneje pa z izredno pohvalo uspešno končala še študij na koncertni smeri. Dve leti je študirala tudi baročno violino pri profesorju Ryu Terakadu. Od decembra 2018 je asistentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer je stalna članica baročnega ansambla London Brandenburg Soloists, sodeluje pa tudi s komornim ansamblom Ataneres.
Violončelist Miloš Mlejnik od leta 1979 poučuje violončelo na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je bil dolgoletni redni profesor, zdaj pa je zaslužni profesor te akademije. Sam je študiral violončelo pri profesorjih Otonu Bajdetu v Ljubljani in pri Siegfriedu Palmu na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, izpopolnjeval pa se je pri Enricu Mainardiju in Andréu Navarri. Med letoma 1977 in 1990 je bil čelist solist Orkestra Slovenske filharmonije. Na različnih mednarodnih glasbenih tekmovanjih je prejel vrsto najvišjih nagrad in priznanj, prejel je dve nagradi Prešernovega sklada – leta 1984 kot violončelist solist, leta 2001 pa kot dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov