Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Promo za Koncert v Komornem studiu 9.7.2020-Trio Lontrg

03.07.2020


Flavtist Luka Železnik, violinistka Ana Julija Mlejnik in violončelist Miloš Mlejnik bodo izvedli dela Bibra, Tartinija, Haydna in Beethovna.

Na sedmem Koncertu v Komornem studiu bo nastopil slovenski trio Lontrg. V njem igrajo uveljavljeni glasbeniki, ki v družinskem krogu raziskujejo in izvajajo repertoar za zasedbo flavte, violine in violončela. Člani tria Lontrg so: violinistka Ana Julija Mlejnik, njen partner, flavtist Luka Železnik, in violinistkin oče: priznani slovenski violončelist Miloš Mlejnik, sicer tudi dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini. Trio Lontrg bo na radijskem koncertu predstavil pester spored triov, divertimento, sonato, sinfonio in variacije od zrelega baroka do visokega klasicizma – izvirne skladbe in transkripcije iz drugih zasedb avstrijskega skladatelja češkega rodu Heinricha Ignaza Franza von Bibra iz 17. stoletja, enega največjih violinskih virtuozov v 18. stoletju in skladatelja Giuseppeja Tartinija iz Pirana, ki je preminil pred 250-imi leti, ter vélikih dunajskih klasikov: avstrijskega klasicista Josepha Haydna in znamenitega nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki se je rodil pred 250-imi leti v Bonnu.

Flavtist Luka Železnik, po rodu iz Celja, je študiral flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Fedji Ruplu, nato Univerzi za glasbo in dramsko umetnost na Dunaju pri profesorju Hansgeorgu Schmeiserju, kjer je leta 2011 končal magisterij iz flavte, in na Državni visoki šoli za glasbo v Stuttgartu pri profesorju Davidu Formisanu. Izpopolnjeval se je na številnih mojstrskih tečajih pripriznanih flavtistih, sodeloval pa je z različnimi slovenskimi orkestri, med drugim je bil solo pikolist simfoničnega orkestra SNG Maribor, sicer pa igra v različnih komornih zasedbah. Od leta 2017 je umetniški vodja festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju, sicer poučuje flavto na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer je od leta 2018 tudi pomočnik ravnatelja.

Violinistka Ana Julija Mlejnik iz Škofje Loke je leta 2013 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Gorjanu Košuti, študij je nadaljevala na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Bruslju pri perofesoricxi Yuzuko Horigome, leta 2016 je magistrirala, dve leti pozneje pa z izredno pohvalo uspešno končala še študij na koncertni smeri. Dve leti je študirala tudi baročno violino pri profesorju Ryu Terakadu. Od decembra 2018 je asistentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer je stalna članica baročnega ansambla London Brandenburg Soloists, sodeluje pa tudi s komornim ansamblom Ataneres.

Violončelist Miloš Mlejnik od leta 1979 poučuje violončelo na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je bil dolgoletni redni profesor, zdaj pa je zaslužni profesor te akademije. Sam je študiral violončelo pri profesorjih Otonu Bajdetu v Ljubljani in pri Siegfriedu Palmu na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, izpopolnjeval pa se je pri Enricu Mainardiju in Andréu Navarri. Med letoma 1977 in 1990 je bil čelist solist Orkestra Slovenske filharmonije. Na različnih mednarodnih glasbenih tekmovanjih je prejel vrsto najvišjih nagrad in priznanj, prejel je dve nagradi Prešernovega sklada – leta 1984 kot violončelist solist, leta 2001 pa kot dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Promo za Koncert v Komornem studiu 9.7.2020-Trio Lontrg

03.07.2020


Flavtist Luka Železnik, violinistka Ana Julija Mlejnik in violončelist Miloš Mlejnik bodo izvedli dela Bibra, Tartinija, Haydna in Beethovna.

Na sedmem Koncertu v Komornem studiu bo nastopil slovenski trio Lontrg. V njem igrajo uveljavljeni glasbeniki, ki v družinskem krogu raziskujejo in izvajajo repertoar za zasedbo flavte, violine in violončela. Člani tria Lontrg so: violinistka Ana Julija Mlejnik, njen partner, flavtist Luka Železnik, in violinistkin oče: priznani slovenski violončelist Miloš Mlejnik, sicer tudi dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini. Trio Lontrg bo na radijskem koncertu predstavil pester spored triov, divertimento, sonato, sinfonio in variacije od zrelega baroka do visokega klasicizma – izvirne skladbe in transkripcije iz drugih zasedb avstrijskega skladatelja češkega rodu Heinricha Ignaza Franza von Bibra iz 17. stoletja, enega največjih violinskih virtuozov v 18. stoletju in skladatelja Giuseppeja Tartinija iz Pirana, ki je preminil pred 250-imi leti, ter vélikih dunajskih klasikov: avstrijskega klasicista Josepha Haydna in znamenitega nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki se je rodil pred 250-imi leti v Bonnu.

Flavtist Luka Železnik, po rodu iz Celja, je študiral flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Fedji Ruplu, nato Univerzi za glasbo in dramsko umetnost na Dunaju pri profesorju Hansgeorgu Schmeiserju, kjer je leta 2011 končal magisterij iz flavte, in na Državni visoki šoli za glasbo v Stuttgartu pri profesorju Davidu Formisanu. Izpopolnjeval se je na številnih mojstrskih tečajih pripriznanih flavtistih, sodeloval pa je z različnimi slovenskimi orkestri, med drugim je bil solo pikolist simfoničnega orkestra SNG Maribor, sicer pa igra v različnih komornih zasedbah. Od leta 2017 je umetniški vodja festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju, sicer poučuje flavto na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer je od leta 2018 tudi pomočnik ravnatelja.

Violinistka Ana Julija Mlejnik iz Škofje Loke je leta 2013 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Gorjanu Košuti, študij je nadaljevala na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Bruslju pri perofesoricxi Yuzuko Horigome, leta 2016 je magistrirala, dve leti pozneje pa z izredno pohvalo uspešno končala še študij na koncertni smeri. Dve leti je študirala tudi baročno violino pri profesorju Ryu Terakadu. Od decembra 2018 je asistentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer je stalna članica baročnega ansambla London Brandenburg Soloists, sodeluje pa tudi s komornim ansamblom Ataneres.

Violončelist Miloš Mlejnik od leta 1979 poučuje violončelo na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je bil dolgoletni redni profesor, zdaj pa je zaslužni profesor te akademije. Sam je študiral violončelo pri profesorjih Otonu Bajdetu v Ljubljani in pri Siegfriedu Palmu na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, izpopolnjeval pa se je pri Enricu Mainardiju in Andréu Navarri. Med letoma 1977 in 1990 je bil čelist solist Orkestra Slovenske filharmonije. Na različnih mednarodnih glasbenih tekmovanjih je prejel vrsto najvišjih nagrad in priznanj, prejel je dve nagradi Prešernovega sklada – leta 1984 kot violončelist solist, leta 2001 pa kot dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini.


06.05.2020

Plakati MB

Vsebine Programa Ars


06.05.2020

Nočni ribolov

Vsebine Programa Ars


05.05.2020

Marko Radmilovič

Vsebine Programa Ars


04.05.2020

Odprtje knjižnic in knjigarn

Vrata so odprle tudi nekatere splošne knjižnice in knjigarne. Odpiranje knjižnic bo potekalo v treh korakih. Najprej so se odprle osrednje knjižnice, kjer je mogoče vračilo in izposoja gradiva, nekoliko kasneje pridejo na vrsto tudi manjše enote, zadnji pa se bodo na pot odpravili bibliobusi. Trenutno so odprte knjigarne, ki niso večje od štiristo kvadratnih metrov. 


04.05.2020

Javni zavodi

Vsebine Programa Ars


04.05.2020

Modra ptica

Vsebine Programa Ars


02.05.2020

Glasba povezuje: glasbena terapevtka Mihaela Kavčič

»Glasbene strukture se občutno dlje in bolj stabilno ohranjajo kot druge kognitivne strukture, tako lahko v stiku z glasbo nastanejo t. i. oaze spominjanja, občutenja identitete in jaza ter občutek lastne vrednosti – prav to deluje kot protiutež izgubi jaza in sveta.« Neizpodbitno je dejstvo, da glasba vpliva na čustvovanje in spomin, zato je tako zelo močno orodje pri delu z osebami z demenco v knjigi UP, Glasbena terapija z osebami z demenco zapiše glasbena terapevtka Mihaela Kavčič, ki bo govorila tudi o tem, kako glasba in v terapevtskem procesu glasbena terapija vzpostavi možnost, da človeka z demenco lahko srečamo na način, ki mu omogoča doživljanje celovitosti, kulturno in čustveno bivanje v vsakdanu. »Z glasbo se lahko povežemo. Z glasbo si lahko pomagamo.« Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji, predloge, vprašanja. Povezava do ankete je dostopna na www.1ka.si/a/273192 Na fotografiji: Skupinska glasbena terapija v domu starejših, Mihaela Kavčič (osebni arhiv)


02.05.2020

Glasba povezuje: zdravnik specialist nevropediater Igor Mihael Ravnik

V svet glasbe iz časa Vaše mladosti nas bo z glasbenimi spomini popeljal zdravnik specialist nevropediater Igor Mihael Ravnik. Govorili pa bomo tudi o pomenu avdio-emotivnega kanala za razvoj človeka, o doživljanju glasbe v svetu, ki je prevladujoče usidran v vizualnem, o prostem času, ki ga je polnila lastna ustvarjalnost in tudi o tem, kako pomembno je igrati skupaj. Delati skupaj. Ustvarjati skupaj. Raziskovati skupaj. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji, veseli smo vaših predlogov in vprašanj. Povezava do ankete je dostopna na www.1ka.si/a/273192


30.04.2020

EU ukrepi

Vsebine Programa Ars


30.04.2020

Snežana Brumec

Vsebine Programa Ars


29.04.2020

Koncert v Komornem studiu: Domen Marinčič

V tokratnem koncertu je Domen Marinčič izbral nekatera ohranjena dela francoskih skladateljev 17. stoletja za violo da gamba brez spremljave. Skladbe Hotmana, Dubuissona, Sainte-Colomba in de Machyja so nastajale dolgo pred dobro znanimi Bachovimi mojstrovinami za violino ali violončelo brez spremljave, a pričajo o visoki glasbeni in tehnični ravni nekdanjih glasbenikov. Domen Domen Marinčič igra izvirno violo da gamba, ki je nastala okrog leta 1740 v Leipzigu in je delo enega vodilnih nemških goslarjev Johanna Christiana Hoffmanna. Mnoge izmed njegovih basovskih viol da gamba so pozneje predelali v violončele in v igralnem stanju jih je danes le šest ali sedem. Sedemstrunsko violo da gamba na nocojšnem koncertu so restavrirali pred tridesetimi leti. Ohranila se je brez izvirnega vratu in je imela nekoč morda le šest strun, a je znano, da je Hoffmann svojim instrumentom včasih tudi naknadno dodajal sedmo struno.


29.04.2020

Muzeji

Vsebine Programa Ars


29.04.2020

Svetovni dan plesa

Vsebine Programa Ars


29.04.2020

Koncert Ofak-Mori

Vsebine Programa Ars


28.04.2020

Animirani film

Vsebine Programa Ars


28.04.2020

Boris Pahor v italijanski javnosti

Vsebine Programa Ars


25.04.2020

Glasba povezuje

»Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Po telefonski zvezi bo z nami zdravnik specialist nevropediater Igor M. Ravnik. Pogovor bo tekel o glasbi v medicini in glasbi v življenju, z glasbenimi spomini nas bo popeljal v čas svojega otroštva, mladosti, nekoliko tudi v zrelo dobo, v čas Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic.


25.04.2020

Glasba povezuje

»Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Naše potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic bomo začeli z glasbenimi željami in glasbenimi spomini, ki ste jih v preteklem tednu delili z nami.


24.04.2020

Korona kultura

V času družbene izolacije morajo ustvarjalci na določenih področjih umetnosti še posebej skrbeti za psihofizično kondicijo, samozaposleni kulturni delavci in s. p.-ji pa so na preizkušnji glede kondicije preživetja. Mnoge vsebine so se res preselile na splet in postale brezplačne. Niso pa zastonj, ustvarjalci in njihove družine namreč tudi morajo preživeti. Država je z interventnim zakonom uredila pravico do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov za samozaposlene kulturne ustvarjalce, v drugem paketu pomoči pa naj bi upoštevala tudi popravke, ki so jih predlagali v Društvu Asociacija in v drugih kulturnih organizacijah. Med drugim se februar ukinja kot referenčni mesec za izračun upada dohodka, do temeljnega dohodka pa so upravičeni tudi delno samozaposleni.


Stran 85 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov