Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 92. letu starosti se je poslovil italijanski skladatelj Ennio Morricone, ikona filmske glasbe 20. stoletja.
Morricone je v skoraj 6 desetletij trajajoči karieri ustvaril glasbo za približno 400 filmskih del. Zaslovel je sicer z danes ponarodelimi skladbami za špageti vesterne iz 60. let prejšnjega stoletja, sicer pa se žanrsko ni nikoli omejeval in je glasbo pisal za široko paleto filmov. Nasploh je spretno uporabljal najrazličnejše glasbene vire, od ljudskih napevov in zabavnih melodij do klasične in sakralne glasbe ter jih, pogosto z različnimi zvoki in šumi, pretvoril v dramatično zvočno spremljavo filmskega dogajanja.
Sodeloval je s svetovno znanimi režiserji, s Sergijem Leonejem pa je tvoril enega najznamenitejših filmskih dvojcev vseh časov. Bil je prejemnik dolge vrste nagrad, med drugimi tudi dveh oskarjev.
Pisal pa je tudi klasično glasbo, njegov opus poleg filmske glasbe obsega tudi več kot 100 klasičnih del. Kar sicer ne preseneča, saj je glasbo študiral na Akademiji sv. Cecilije v Rimu, bil pa je tudi pomemben član ene prvih avantgardnih improvizacijskih skupin Nova Konsonanca, ki je izvajala dela tedaj sodobnih skladateljev.
Po značaju introvertirani Italijan je kljub bogati karieri raje ostajal v ozadju, glamur mu je bil tuj, zato je glasbo dolgo pisal pod psevdonimom in nagrade mu niso pomenile veliko. »Uspeh lahko prinese zadovoljstvo, vendar mora biti glasba vedno čista in korektna, ne sme postati le sredstvo za doseganje prepoznavnosti,« je med drugim zapisal v svoji knjigi spominov Glasba in še več.
V 92. letu starosti se je poslovil italijanski skladatelj Ennio Morricone, ikona filmske glasbe 20. stoletja.
Morricone je v skoraj 6 desetletij trajajoči karieri ustvaril glasbo za približno 400 filmskih del. Zaslovel je sicer z danes ponarodelimi skladbami za špageti vesterne iz 60. let prejšnjega stoletja, sicer pa se žanrsko ni nikoli omejeval in je glasbo pisal za široko paleto filmov. Nasploh je spretno uporabljal najrazličnejše glasbene vire, od ljudskih napevov in zabavnih melodij do klasične in sakralne glasbe ter jih, pogosto z različnimi zvoki in šumi, pretvoril v dramatično zvočno spremljavo filmskega dogajanja.
Sodeloval je s svetovno znanimi režiserji, s Sergijem Leonejem pa je tvoril enega najznamenitejših filmskih dvojcev vseh časov. Bil je prejemnik dolge vrste nagrad, med drugimi tudi dveh oskarjev.
Pisal pa je tudi klasično glasbo, njegov opus poleg filmske glasbe obsega tudi več kot 100 klasičnih del. Kar sicer ne preseneča, saj je glasbo študiral na Akademiji sv. Cecilije v Rimu, bil pa je tudi pomemben član ene prvih avantgardnih improvizacijskih skupin Nova Konsonanca, ki je izvajala dela tedaj sodobnih skladateljev.
Po značaju introvertirani Italijan je kljub bogati karieri raje ostajal v ozadju, glamur mu je bil tuj, zato je glasbo dolgo pisal pod psevdonimom in nagrade mu niso pomenile veliko. »Uspeh lahko prinese zadovoljstvo, vendar mora biti glasba vedno čista in korektna, ne sme postati le sredstvo za doseganje prepoznavnosti,« je med drugim zapisal v svoji knjigi spominov Glasba in še več.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov