Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ocena filma Zlati časi

24.07.2020

V naših kinodvoranah od četrtka vrtijo francosko-belgijski film Zlati časi, po žanru romantično komedijo z zvezdnikoma francoskega filma Fanny Ardant in Danielom Auteuilom. Film ocenjuje Tina Poglajen.

V naših kinodvoranah od četrtka vrtijo francosko-belgijski film Zlati časi, po žanru romantično komedijo z zvezdnikoma francoskega filma Fanny Ardant in Danielom Auteuilom. Film ocenjuje Tina Poglajen.

Film je bil vedno povezan z nostalgijo. Veliko cinefilov je pravzaprav nostalgikov; nostalgija je vpisana v samo naravo današnjega digitalnega medija, ki ga preganja njegova zgodovina filmskega traku; še domači filmi so nekakšni videomuzeji naših spominov: dragocene priložnosti, da vidimo, kako je bilo videti vsakdanje življenje v času, ki je minil, a hkrati v času, ki ne izginja več, temveč ga lahko pospravimo na polico. Film ima celo sposobnost, da nostalgijo prebudi tudi pri tistih, ki nekega časa sploh niso doživeli. In nostalgiji se ne da pomagati, lahko si jo le lajšamo z eskapizmom: v »zlate čase«, v romantično predstavo o svetu, ki je bil na videz bolj preprost, kot je sedanjost.

Takšno je izhodišče francoskega filma Zlati časi, ki si udejanjeno nostalgijo zamisli kot storitev: kot film, v katerega lahko vstopiš, ki je narejen samo zate. Šestdesetletni Viktor je depresiven, razočaran nad delom in svojim zakonom z Marianne; želi si, da bi se lahko vrnil v sedemdeseta, ko je bil mlad, poln življenja in načrtov za prihodnost. Ko ga Marianne zapusti, se odloči za večer v sedemdesetih, v tednu, ko sta se pred štiridesetimi leti spoznala, in ki ga zdaj ohranja v spominu kot najlepše dni svojega življenja. Viktor v bežanju v preteklost začne na moč uživati – celo tako zelo, da si ne želi več vrnitve v sedanjost.

Film Zlati časi pa vendarle ni tako romantičen – ali tako ciničen – , da bi sklenil, da je najboljše že za nami, in da je lahko le še slabše, kot je bilo. Da je romantiziranje preteklosti lahko tudi simptom privilegiranosti, film položi v usta Marianne, ko ta vidi lažna sedemdeseta, kot so jih ustvarili za Viktorja. Takole reče: »Jaz jih ne pogrešam – dajala so lažen občutek svobode. Posiljevalcev niso kaznovali, narediti splav je bila prava nočna mora in občutek sem imela, da živim v pepelniku.«

In res: tudi film je navsezadnje le zgodba, ki jo nekdo pripoveduje – četudi je lahko zgodba v zgodbi v zgodbi. Zlati časi se poigravajo z metatekstualnostjo, ki ustvarja svojo lastno, vzporedno pripoved, o resnici in zgodbah, ki si jih pripovedujemo, o dejanskosti, kakršna je in kot si želimo, da bi bila. Nicolas Bedos je posnel film, ki je v svojem bistvu še vedno mainstreamovski, namenjen temu, da zabava in s srečnim koncem občinstvu da dober občutek. Vseeno pa je v njem jasno berljiv vpliv nadrealističnih filmov Charlieja Kaufmana, nostalgije Woodyja Allena in metatekstualnega preučevanja spominov Pedra Almodovarja. Ta morda deluje kot želja po nečem večjem – po nečem, kar je postavljeno jasno v prihodnost.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Ocena filma Zlati časi

24.07.2020

V naših kinodvoranah od četrtka vrtijo francosko-belgijski film Zlati časi, po žanru romantično komedijo z zvezdnikoma francoskega filma Fanny Ardant in Danielom Auteuilom. Film ocenjuje Tina Poglajen.

V naših kinodvoranah od četrtka vrtijo francosko-belgijski film Zlati časi, po žanru romantično komedijo z zvezdnikoma francoskega filma Fanny Ardant in Danielom Auteuilom. Film ocenjuje Tina Poglajen.

Film je bil vedno povezan z nostalgijo. Veliko cinefilov je pravzaprav nostalgikov; nostalgija je vpisana v samo naravo današnjega digitalnega medija, ki ga preganja njegova zgodovina filmskega traku; še domači filmi so nekakšni videomuzeji naših spominov: dragocene priložnosti, da vidimo, kako je bilo videti vsakdanje življenje v času, ki je minil, a hkrati v času, ki ne izginja več, temveč ga lahko pospravimo na polico. Film ima celo sposobnost, da nostalgijo prebudi tudi pri tistih, ki nekega časa sploh niso doživeli. In nostalgiji se ne da pomagati, lahko si jo le lajšamo z eskapizmom: v »zlate čase«, v romantično predstavo o svetu, ki je bil na videz bolj preprost, kot je sedanjost.

Takšno je izhodišče francoskega filma Zlati časi, ki si udejanjeno nostalgijo zamisli kot storitev: kot film, v katerega lahko vstopiš, ki je narejen samo zate. Šestdesetletni Viktor je depresiven, razočaran nad delom in svojim zakonom z Marianne; želi si, da bi se lahko vrnil v sedemdeseta, ko je bil mlad, poln življenja in načrtov za prihodnost. Ko ga Marianne zapusti, se odloči za večer v sedemdesetih, v tednu, ko sta se pred štiridesetimi leti spoznala, in ki ga zdaj ohranja v spominu kot najlepše dni svojega življenja. Viktor v bežanju v preteklost začne na moč uživati – celo tako zelo, da si ne želi več vrnitve v sedanjost.

Film Zlati časi pa vendarle ni tako romantičen – ali tako ciničen – , da bi sklenil, da je najboljše že za nami, in da je lahko le še slabše, kot je bilo. Da je romantiziranje preteklosti lahko tudi simptom privilegiranosti, film položi v usta Marianne, ko ta vidi lažna sedemdeseta, kot so jih ustvarili za Viktorja. Takole reče: »Jaz jih ne pogrešam – dajala so lažen občutek svobode. Posiljevalcev niso kaznovali, narediti splav je bila prava nočna mora in občutek sem imela, da živim v pepelniku.«

In res: tudi film je navsezadnje le zgodba, ki jo nekdo pripoveduje – četudi je lahko zgodba v zgodbi v zgodbi. Zlati časi se poigravajo z metatekstualnostjo, ki ustvarja svojo lastno, vzporedno pripoved, o resnici in zgodbah, ki si jih pripovedujemo, o dejanskosti, kakršna je in kot si želimo, da bi bila. Nicolas Bedos je posnel film, ki je v svojem bistvu še vedno mainstreamovski, namenjen temu, da zabava in s srečnim koncem občinstvu da dober občutek. Vseeno pa je v njem jasno berljiv vpliv nadrealističnih filmov Charlieja Kaufmana, nostalgije Woodyja Allena in metatekstualnega preučevanja spominov Pedra Almodovarja. Ta morda deluje kot želja po nečem večjem – po nečem, kar je postavljeno jasno v prihodnost.


17.09.2018

Janez Matičič: Toccata (iz Suite št. 1)

Vsebine Programa Ars


17.09.2018

Janez Matičič: Gavotte (iz Suite št. 1)

Vsebine Programa Ars


17.09.2018

Janez Matičič: Canon (iz Suite št. 1)

Vsebine Programa Ars


24.08.2018

O manjšinah v živo iz stare Ljubljane

Tema tokratne oddaje so različne manjšine, v njej pa sodelujejo pisateljica in poslanka Nataša Sukič, predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc ter kulturni antropolog in sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Milan Obid. V pogovoru z Markom Goljo nam vsaj nekoliko približujejo manjšinsko izkušnjo, stvarnost in morda tudi prihodnost.


23.08.2018

Koncert: skupina Šukar

Vsebine Programa Ars


18.08.2018

Ars - spot 3

Vsebine Programa Ars


18.08.2018

Ars - spot 4

LOJTRAK K K K K K....


18.08.2018

Ars - spot 2

Vsebine Programa Ars


18.08.2018

Ars - spot 1

Vsebine Programa Ars


06.08.2018

Od Vinjet do Podob iz sanj – proza Ivana Cankarja – 4. oddaja

V ciklu oddaj, ki jih z imenom Od Vinjet do Podob iz sanj poleti predvajamo v terminu ponedeljkove ponovitve Kulturne panorame, boste zdaj lahko prisluhnili zadnji izmed štirih oddaj, ki jih je leta 1976 pripravil akademik dr. Janko Kos ter v njih predstavil in razčlenil prozo Ivana Cankarja. Tokrat bomo poslušali zgodbo o grbcu iz romana Novo življenje, črtico Na Golgato iz knjige Mimo življenja, črtico Sova iz zbirke Moja njiva ter odlomek iz uvoda v Podobe iz sanj, interpretirali jih bodo dramski igralci Boris Kralj, Boris Juh in Jerca Mrzel. Oddajo je z glasbo opremil Peter Čare, režiral pa Aleš Jan.


30.07.2018

Od Vinjet do Podob iz sanj – proza Ivana Cankarja – 3. oddaja

V terminu ponedeljkovih ponovitev oddaje Kulturna panorama to poletje ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ponavljamo nekaj literarnih oddaj, v katerih predstavljamo in razčlenjujemo njegovo prozo. Dali smo jim skupen naslov Od Vinjet do Podob iz sanj. Sklenjeni cikel štirih oddaj je leta 1976 pripravil akademik dr. Janko Kos in tokrat bo na vrsti ponovitev tretje. Svoje razmišljanje je oprl na odlomke iz Cankarjevih del Nina, Martin Kačur, Milan in Milena ter črtic Noč in Večerna molitev iz zbirke Moja njiva. Interpretirali so jih dramski igralci Boris Kralj, Boris Juh, Jerca Mrzel in Rudi Kosmač. Oddajo je z glasbo opremil Peter Čare, režiral pa Aleš Jan.


23.07.2018

Od Vinjet do Podob iz sanj – proza Ivana Cankarja - 2. oddaja

V terminu ponedeljkovih ponovitev oddaje Kulturna panorama to poletje ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ponavljamo nekaj literarnih oddaj, v katerih predstavljamo in razčlenjujemo njegovo prozo. Oddajam smo dali skupen naslov Od Vinjet do Podob iz sanj. Zaključen cikel štirih oddaj je leta 1976 pripravil akademik Janko Kos in tokrat bomo ponovili drugo, v kateri je povezal odlomke iz Cankarjevih del: Hiše Marije pomočnice, Gospe Judit, Kurenta ter črtico Tičnica iz zbirke Moja njiva. Interpretirali so jih dramski igralci Boris Kralj, Jerca Mrzel, Boris Juh in Rudi Kosmač. Oddajo je z glasbo opremil Peter Čare, režiral pa Aleš Jan.


16.07.2018

Ivan Cankar: Od vinjet do Podob iz sanj (1)

V terminu ponedeljkovih ponovitev oddaje Kulturna panorama bomo to poletje ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ponovili nekaj literarnih oddaj, v katerih predstavljamo in razčlenjujemo njegovo prozo. Oddajam smo dali skupen naslov Od Vinjet do Podob iz sanj. Zaključen cikel štirih oddaj je leta 1976 pripravil akademik Janko Kos in v prvo je vključil odlomke iz romana Na klancu, epiloga k zbirki črtic in novel Vinjete, odlomek iz pisma Zofki Kveder, črtico Med zvezdami iz zbirke Podobe iz sanj in odlomek zadnjega poglavja povesti Hlapec Jernej in njegova pravica. Literarna besedila so interpretirali dramski igralci Boris Kralj, Rudi Kosmač, Boris Juh in Jerca Mrzel, režiral je Aleš Jan.


Stran 97 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov