Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako človeško življenje je sestavljeno iz svetlega in temnega dela in mene je od nekdaj bolj zanimal ta temnejši del, pravi slikar Herman Gvardjančič. Priznani modernistično usmerjeni umetnik, med drugim tudi prejemnik nagrade Riharda Jakopiča, v svojih gestualno zaznamovanih risbah in slikah pogosto naslavlja krhkost in tesnobnost človeškega bivanja, na razstavi v ljubljanski galeriji Equrna pa se ta vidik izrazi v prikazu dveh konkretnih in sedanjih družbenih problemov. Na ogled so njegova dela iz dveh ciklov, ki prikazujeta požare v Avstraliji in epidemijo covida-19
Herman Gvardjančič se z razstavo v ljubljanski galeriji Equrna odziva na dva aktualna problema – požare v Avstraliji in epidemijo
Vsako človeško življenje je sestavljeno iz svetlega in temnega dela in mene je od nekdaj bolj zanimal ta temnejši del, pravi slikar Herman Gvardjančič. Priznani modernistično usmerjeni umetnik, med drugim tudi prejemnik nagrade Riharda Jakopiča, v svojih gestualno zaznamovanih risbah in slikah pogosto naslavlja krhkost in tesnobnost človeškega bivanja, na razstavi v ljubljanski galeriji Equrna pa se ta vidik izrazi v prikazu dveh konkretnih in sedanjih družbenih problemov. Na ogled so njegova dela iz dveh ciklov, ki prikazujeta požare v Avstraliji in epidemijo covida-19.
Temačnost in tesnobnost v likovnih delih Hermana Gvardjančiča se pogosto znajde v bližini glasbe, ob kateri ustvarja in jo prenaša v svoja dela, gre torej za nekakšno atmosfero nelagodnih človeških občutij. Ta atmosfera naseljuje tudi njegove krajine – gre za umetnikov priljubljeni motiv. A ta krajina, kot poudarja sam, ni nikoli neobremenjen in prijeten pejsaž. Gorečo avstralsko naravo, ki ji je posvetil cikel Australian dreams, avstralske sanje torej, seveda lahko povežemo tudi z družbeno-političnimi vprašanji globalnega segrevanja. Če so umetnikove slike blizu abstrakciji in tako dovzetne za širši razpon interpretacij, pa na družbeno realnost jasno opozarjajo razstavljene skice. Svoja dela je namreč zasnoval na podlagi časopisnih novic. Umetnik tudi tokrat, kot je zanj tudi sicer značilno, ustvarja na meji med abstrakcijo in figuraliko. Ta vmesnost se mu zdi ključnega pomena, saj sta po njegovem mnenju tudi obe obravnavni temi nekako skrivnostni, predvsem glede epidemije izpostavlja, da je za nas ta virus velika neznanka. Neko vmesnost pa sam vidi tudi v medijskem smislu – čeprav bi razstavljena dela verjetno lahko opredelili kot slike, Gvardjančič poudarja njihov risarski vidik. Risba, ki jo razume kot eno od primarnih likovnih disciplin, mu je od nekdaj zelo blizu in tudi njegove slike poudarjajo linijo ter imajo omejen kolorit. Bolj slikarske pa so tako imenovane prosevne slike – gre za slike, ki jih s spodnje strani osvetljuje žarnica, ob ogledu pa se nam zdi, kot da na njih sije sonce iz skrivnostnega vira.
Vsako človeško življenje je sestavljeno iz svetlega in temnega dela in mene je od nekdaj bolj zanimal ta temnejši del, pravi slikar Herman Gvardjančič. Priznani modernistično usmerjeni umetnik, med drugim tudi prejemnik nagrade Riharda Jakopiča, v svojih gestualno zaznamovanih risbah in slikah pogosto naslavlja krhkost in tesnobnost človeškega bivanja, na razstavi v ljubljanski galeriji Equrna pa se ta vidik izrazi v prikazu dveh konkretnih in sedanjih družbenih problemov. Na ogled so njegova dela iz dveh ciklov, ki prikazujeta požare v Avstraliji in epidemijo covida-19
Herman Gvardjančič se z razstavo v ljubljanski galeriji Equrna odziva na dva aktualna problema – požare v Avstraliji in epidemijo
Vsako človeško življenje je sestavljeno iz svetlega in temnega dela in mene je od nekdaj bolj zanimal ta temnejši del, pravi slikar Herman Gvardjančič. Priznani modernistično usmerjeni umetnik, med drugim tudi prejemnik nagrade Riharda Jakopiča, v svojih gestualno zaznamovanih risbah in slikah pogosto naslavlja krhkost in tesnobnost človeškega bivanja, na razstavi v ljubljanski galeriji Equrna pa se ta vidik izrazi v prikazu dveh konkretnih in sedanjih družbenih problemov. Na ogled so njegova dela iz dveh ciklov, ki prikazujeta požare v Avstraliji in epidemijo covida-19.
Temačnost in tesnobnost v likovnih delih Hermana Gvardjančiča se pogosto znajde v bližini glasbe, ob kateri ustvarja in jo prenaša v svoja dela, gre torej za nekakšno atmosfero nelagodnih človeških občutij. Ta atmosfera naseljuje tudi njegove krajine – gre za umetnikov priljubljeni motiv. A ta krajina, kot poudarja sam, ni nikoli neobremenjen in prijeten pejsaž. Gorečo avstralsko naravo, ki ji je posvetil cikel Australian dreams, avstralske sanje torej, seveda lahko povežemo tudi z družbeno-političnimi vprašanji globalnega segrevanja. Če so umetnikove slike blizu abstrakciji in tako dovzetne za širši razpon interpretacij, pa na družbeno realnost jasno opozarjajo razstavljene skice. Svoja dela je namreč zasnoval na podlagi časopisnih novic. Umetnik tudi tokrat, kot je zanj tudi sicer značilno, ustvarja na meji med abstrakcijo in figuraliko. Ta vmesnost se mu zdi ključnega pomena, saj sta po njegovem mnenju tudi obe obravnavni temi nekako skrivnostni, predvsem glede epidemije izpostavlja, da je za nas ta virus velika neznanka. Neko vmesnost pa sam vidi tudi v medijskem smislu – čeprav bi razstavljena dela verjetno lahko opredelili kot slike, Gvardjančič poudarja njihov risarski vidik. Risba, ki jo razume kot eno od primarnih likovnih disciplin, mu je od nekdaj zelo blizu in tudi njegove slike poudarjajo linijo ter imajo omejen kolorit. Bolj slikarske pa so tako imenovane prosevne slike – gre za slike, ki jih s spodnje strani osvetljuje žarnica, ob ogledu pa se nam zdi, kot da na njih sije sonce iz skrivnostnega vira.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov