Vsako človeško življenje je sestavljeno iz svetlega in temnega dela in mene je od nekdaj bolj zanimal ta temnejši del, pravi slikar Herman Gvardjančič. Priznani modernistično usmerjeni umetnik, med drugim tudi prejemnik nagrade Riharda Jakopiča, v svojih gestualno zaznamovanih risbah in slikah pogosto naslavlja krhkost in tesnobnost človeškega bivanja, na razstavi v ljubljanski galeriji Equrna pa se ta vidik izrazi v prikazu dveh konkretnih in sedanjih družbenih problemov. Na ogled so njegova dela iz dveh ciklov, ki prikazujeta požare v Avstraliji in epidemijo covida-19

Herman Gvardjančič se z razstavo v ljubljanski galeriji Equrna odziva na dva aktualna problema – požare v Avstraliji in epidemijo

Vsako človeško življenje je sestavljeno iz svetlega in temnega dela in mene je od nekdaj bolj zanimal ta temnejši del, pravi slikar Herman Gvardjančič. Priznani modernistično usmerjeni umetnik, med drugim tudi prejemnik nagrade Riharda Jakopiča, v svojih gestualno zaznamovanih risbah in slikah pogosto naslavlja krhkost in tesnobnost človeškega bivanja, na razstavi v ljubljanski galeriji Equrna pa se ta vidik izrazi v prikazu dveh konkretnih in sedanjih družbenih problemov. Na ogled so njegova dela iz dveh ciklov, ki prikazujeta požare v Avstraliji in epidemijo covida-19.

Temačnost in tesnobnost v likovnih delih Hermana Gvardjančiča se pogosto znajde v bližini glasbe, ob kateri ustvarja in jo prenaša v svoja dela, gre torej za nekakšno atmosfero nelagodnih človeških občutij. Ta atmosfera naseljuje tudi njegove krajine – gre za umetnikov priljubljeni motiv. A ta krajina, kot poudarja sam, ni nikoli neobremenjen in prijeten pejsaž. Gorečo avstralsko naravo, ki ji je posvetil cikel Australian dreams, avstralske sanje torej, seveda lahko povežemo tudi z družbeno-političnimi vprašanji globalnega segrevanja. Če so umetnikove slike blizu abstrakciji in tako dovzetne za širši razpon interpretacij, pa na družbeno realnost jasno opozarjajo razstavljene skice. Svoja dela je namreč zasnoval na podlagi časopisnih novic. Umetnik tudi tokrat, kot je zanj tudi sicer značilno, ustvarja na meji med abstrakcijo in figuraliko. Ta vmesnost se mu zdi ključnega pomena, saj sta po njegovem mnenju tudi obe obravnavni temi nekako skrivnostni, predvsem glede epidemije izpostavlja, da je za nas ta virus velika neznanka. Neko vmesnost pa sam vidi tudi v medijskem smislu – čeprav bi razstavljena dela verjetno lahko opredelili kot slike, Gvardjančič poudarja njihov risarski vidik. Risba, ki jo razume kot eno od primarnih likovnih disciplin, mu je od nekdaj zelo blizu in tudi njegove slike poudarjajo linijo ter imajo omejen kolorit. Bolj slikarske pa so tako imenovane prosevne slike – gre za slike, ki jih s spodnje strani osvetljuje žarnica, ob ogledu pa se nam zdi, kot da na njih sije sonce iz skrivnostnega vira.