Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nejasna navodila organizatorje kulturnih dogodkov spravljajo v obup, umetnike pa na rob preživetja.
V Združenju kulturnih domov in ustanov Slovenije, ki združuje 39 institucij po vsej državi, pozivajo Nacionalni inštitut za javno zdravje, da ponovno preuči pogoje za izvajanje kulturnih prireditev. Kot poudarjajo, različna in nejasna navodila NIJZ organizatorje kulturnih dogodkov spravljajo v obup, umetnike pa na rob preživetja.
Kot je razvidno s spletne strani NIJZ, so bila higienska priporočila za kino, gledališče in glasbene umetnosti zadnjič posodobljena 8. junija. V Združenju kulturnih domov in ustanov Slovenije zato pozivajo k izoblikovanju jasnejših priporočil:
S tem bi lahko počasi začeli oživljati kulturni sektor in zlasti glasbeni sektor, ki je v tem časih resnično na hudi preizkušnji,opozarja predsednica združenja Pavla Jarc.
Organizatorji morajo pred izvedbami namreč zagotoviti pozitivna mnenja NIJZ. Slednja so, kot poročajo v združenju, nedosledna. Za avgustovske koncerte na prostem na novogoriškem Bevkovem trgu je razdalja med obiskovalci denimo povečana na štiri metre ter na osem metrov do odra pri vokalnih nastopih.
Medtem so v Kulturnem zavodu v Semiču za avgustovski humorni večer Društva kmečkih žena Metlika dobili negativno mnenje. NIJZ jim je predpisal razdaljo dveh metrov med obiskovalci; oder naj bi bil od prve vrste oddaljen šest metrov. Čeprav so organizatorji predvideli približno 100 obiskovalcev na prostem, so v NIJZ ocenili, da naj zaradi večjega števila nosijo maske.
V pozivu, ki so ga poslali tudi na kulturno ministrstvo, Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije zato sprašuje, zakaj niso merila enaka za vse ter ali se na plažah in v gostinskih lokalih, kjer je priporočena razdalja meter in pol, po oceni NIJZ ljudje ne smejejo in ne govorijo tako glasno kot na kulturnih prireditvah.
Nejasna navodila organizatorje kulturnih dogodkov spravljajo v obup, umetnike pa na rob preživetja.
V Združenju kulturnih domov in ustanov Slovenije, ki združuje 39 institucij po vsej državi, pozivajo Nacionalni inštitut za javno zdravje, da ponovno preuči pogoje za izvajanje kulturnih prireditev. Kot poudarjajo, različna in nejasna navodila NIJZ organizatorje kulturnih dogodkov spravljajo v obup, umetnike pa na rob preživetja.
Kot je razvidno s spletne strani NIJZ, so bila higienska priporočila za kino, gledališče in glasbene umetnosti zadnjič posodobljena 8. junija. V Združenju kulturnih domov in ustanov Slovenije zato pozivajo k izoblikovanju jasnejših priporočil:
S tem bi lahko počasi začeli oživljati kulturni sektor in zlasti glasbeni sektor, ki je v tem časih resnično na hudi preizkušnji,opozarja predsednica združenja Pavla Jarc.
Organizatorji morajo pred izvedbami namreč zagotoviti pozitivna mnenja NIJZ. Slednja so, kot poročajo v združenju, nedosledna. Za avgustovske koncerte na prostem na novogoriškem Bevkovem trgu je razdalja med obiskovalci denimo povečana na štiri metre ter na osem metrov do odra pri vokalnih nastopih.
Medtem so v Kulturnem zavodu v Semiču za avgustovski humorni večer Društva kmečkih žena Metlika dobili negativno mnenje. NIJZ jim je predpisal razdaljo dveh metrov med obiskovalci; oder naj bi bil od prve vrste oddaljen šest metrov. Čeprav so organizatorji predvideli približno 100 obiskovalcev na prostem, so v NIJZ ocenili, da naj zaradi večjega števila nosijo maske.
V pozivu, ki so ga poslali tudi na kulturno ministrstvo, Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije zato sprašuje, zakaj niso merila enaka za vse ter ali se na plažah in v gostinskih lokalih, kjer je priporočena razdalja meter in pol, po oceni NIJZ ljudje ne smejejo in ne govorijo tako glasno kot na kulturnih prireditvah.
Poleg igralca Iztoka Mlakarja v pogovoru, ki ga bo moderiral Vlado Motnikar, sodelujejo še literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič, režiser Alen Jelen in glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori v sodelovanju z Ivanom Lotričem.
Vsebine Programa Ars
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Igor Samobor je nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana. Potem, ko mu je po osmih letih uspelo začetni del projekta prenove ljubljanske drame pripeljati v sklepno fazo, je njegove načrte prekinil minister za kulturo Vasko Simoniti. Ker meni, da je razlog v ravnanju ministra osebne narave, se je Samobor odločil za odstop. Foto: BoBo
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Ilustracija je pri nas dobro razvita in kakovostna – med drugim jo spodbuja in predstavlja Slovenski bienale ilustracije, katerega začetki segajo v leto 1992. Med pobudniki za njegov nastanek je bil tudi Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življensko delo, najvišjega priznanja za ilustracijo pri nas, ki ga podeljujejo v sklopu bienala. Letošnja, 14. izvedba bienala v Cankarjevem domu v Ljubljani poleg Demšarjih del na ogled postavlja še 81 drugih projektov. Ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je sicer v ponedeljek nagradila še ilustratorko Lilo Prap za slikanico Ptiči?!, podelili pa so tudi različna priznanja in plakete.
Morda lahko rečemo, da Kamila Volčanšek v ženski akt, zgodovinsko zaznamovan z moškim pogledom, vnaša svojo, žensko perspektivo. Njene ženske so odločne, nonšalantne, barvite, polne življenja in pogosto igrivo v gibanju. S svojimi oblinami v misli prikličejo prazgodovinske Venere ali baročne portretiranke, z upiranjem še vedno prepogosti normi vitkega telesa pa želi umetnica po svojih besedah prikazati, da je tudi obilno žensko telo lahko graciozno. Kamila Volčanšek je s prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom do ženskega akta v sodobno slovensko slikarstvo vnesla nekaj novega, svežega in izvirnega, pa je tudi misel iz utemeljitve nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo. Slikarka, ki je tudi ilustratorka, je leta 1978 na ljubljanski akademiji diplomirala z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. To zanimanje v njenem delu odzvanja v pogosti rabi ornamentov in ploskovitosti slikarske površine. Poleg tega pa je za njene podobe žensk značilno tudi veselje do življenja, kot pravi sama, so radožive in skrivnostne. Če Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo ilustracijo dojema v bližini slikarstva, pa Kamila Volčanšek, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo ti dve polji vidi kot zelo različni, saj ilustracija nastane po naročilu, a ji je vseeno v velik užitek. Z ilustracijo pa se poleg svoje preostale prakse ukvarja tudi Mateja Kavčič, letošnja prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo, ki se na slovenskem bienalu ilustracije trenutno predstavlja z deli za zbirko Saše Pavček Zastali čas. Nagrado Ivane Kobilca pa je prejela predvsem za senzibilne prostorske projekte v sozvočju z naravo. Ta jo zanima že od zaključka študija na ljubljanski akademiji. Svoj prvi razstavni projekt je umestila v ljubljanski park Tivoli, sledile so slike z listi dreves, nato pa prostorske postavitve z naravnimi materiali, kot so trave, seno, pesek in rože. Galerijski prostor se ji ne zdi zelo oddaljen od narave, saj se ji oboje zdi sveto. Njeno delo lahko postavimo tudi v kontekst kritike negativnih vplivov ljudi na naravo, a želi na to opozarjati subtilno, predvsem s poudarjanjem veličine narave. Tudi posamezne liste dreves je upodabljala, kot bi portretirala nadvse dragocene posameznike. Priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa je prejel avtor, režiser in snemalec oddaj Aljoša Abrahamsberg, ki s svojim youtube kanalom Sodobna umetnost sproti spremlja in dokumentira to področje. Zgodbe ustvarjalcev in ustvarjalk predstavlja tudi zato, ker meni, da sodobna umetnost potrebuje razlago, saj je pogosto zelo kompleksna in filozofska. Dokumentira mnogo razstav ter umetniška dela približa s podrobno pripovedjo ustvarjalcev in ustvarjalk o lastnem delu ter z načinom snemanja. O nagradah, namenjenih predvsem članom in članicam Društva Likovnih umetnikov Ljubljana pa je sicer letos odločala žirija v sestavi Nadja Zgonik, Anja Jerčič Jakob, Vesna Blagotinšek, Miha Kelemina in Ištvan Išt Huzjan.
Neveljaven email naslov