Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nejasna navodila organizatorje kulturnih dogodkov spravljajo v obup, umetnike pa na rob preživetja.
V Združenju kulturnih domov in ustanov Slovenije, ki združuje 39 institucij po vsej državi, pozivajo Nacionalni inštitut za javno zdravje, da ponovno preuči pogoje za izvajanje kulturnih prireditev. Kot poudarjajo, različna in nejasna navodila NIJZ organizatorje kulturnih dogodkov spravljajo v obup, umetnike pa na rob preživetja.
Kot je razvidno s spletne strani NIJZ, so bila higienska priporočila za kino, gledališče in glasbene umetnosti zadnjič posodobljena 8. junija. V Združenju kulturnih domov in ustanov Slovenije zato pozivajo k izoblikovanju jasnejših priporočil:
S tem bi lahko počasi začeli oživljati kulturni sektor in zlasti glasbeni sektor, ki je v tem časih resnično na hudi preizkušnji,opozarja predsednica združenja Pavla Jarc.
Organizatorji morajo pred izvedbami namreč zagotoviti pozitivna mnenja NIJZ. Slednja so, kot poročajo v združenju, nedosledna. Za avgustovske koncerte na prostem na novogoriškem Bevkovem trgu je razdalja med obiskovalci denimo povečana na štiri metre ter na osem metrov do odra pri vokalnih nastopih.
Medtem so v Kulturnem zavodu v Semiču za avgustovski humorni večer Društva kmečkih žena Metlika dobili negativno mnenje. NIJZ jim je predpisal razdaljo dveh metrov med obiskovalci; oder naj bi bil od prve vrste oddaljen šest metrov. Čeprav so organizatorji predvideli približno 100 obiskovalcev na prostem, so v NIJZ ocenili, da naj zaradi večjega števila nosijo maske.
V pozivu, ki so ga poslali tudi na kulturno ministrstvo, Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije zato sprašuje, zakaj niso merila enaka za vse ter ali se na plažah in v gostinskih lokalih, kjer je priporočena razdalja meter in pol, po oceni NIJZ ljudje ne smejejo in ne govorijo tako glasno kot na kulturnih prireditvah.
Nejasna navodila organizatorje kulturnih dogodkov spravljajo v obup, umetnike pa na rob preživetja.
V Združenju kulturnih domov in ustanov Slovenije, ki združuje 39 institucij po vsej državi, pozivajo Nacionalni inštitut za javno zdravje, da ponovno preuči pogoje za izvajanje kulturnih prireditev. Kot poudarjajo, različna in nejasna navodila NIJZ organizatorje kulturnih dogodkov spravljajo v obup, umetnike pa na rob preživetja.
Kot je razvidno s spletne strani NIJZ, so bila higienska priporočila za kino, gledališče in glasbene umetnosti zadnjič posodobljena 8. junija. V Združenju kulturnih domov in ustanov Slovenije zato pozivajo k izoblikovanju jasnejših priporočil:
S tem bi lahko počasi začeli oživljati kulturni sektor in zlasti glasbeni sektor, ki je v tem časih resnično na hudi preizkušnji,opozarja predsednica združenja Pavla Jarc.
Organizatorji morajo pred izvedbami namreč zagotoviti pozitivna mnenja NIJZ. Slednja so, kot poročajo v združenju, nedosledna. Za avgustovske koncerte na prostem na novogoriškem Bevkovem trgu je razdalja med obiskovalci denimo povečana na štiri metre ter na osem metrov do odra pri vokalnih nastopih.
Medtem so v Kulturnem zavodu v Semiču za avgustovski humorni večer Društva kmečkih žena Metlika dobili negativno mnenje. NIJZ jim je predpisal razdaljo dveh metrov med obiskovalci; oder naj bi bil od prve vrste oddaljen šest metrov. Čeprav so organizatorji predvideli približno 100 obiskovalcev na prostem, so v NIJZ ocenili, da naj zaradi večjega števila nosijo maske.
V pozivu, ki so ga poslali tudi na kulturno ministrstvo, Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije zato sprašuje, zakaj niso merila enaka za vse ter ali se na plažah in v gostinskih lokalih, kjer je priporočena razdalja meter in pol, po oceni NIJZ ljudje ne smejejo in ne govorijo tako glasno kot na kulturnih prireditvah.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov