Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zunanje uho

10.08.2020

Po desetletjih ustvarjalnega sopotništva z umetnostnim kritikom Lojzetom Smaskom in krajšemu premoru zdaj radijski igri znova nastavljamo »zunanje uho«.

Zločin kolonializma in kazen upora

V dialogu stražarja lokalne uporne vojske v Afriki in zajetega humanitarca z Zahoda, željnega odkupiti se za kolonialistične grehe sorodstva, ki zanje zdaj lahko osebno plača, kratka radijska igra Ko lastovke jokajo, peta po vrsti v ciklu Obrazi migracij, opozarja tudi na neokolonializem

Kolonializem je seveda vsega obsojanja vredno, zgodovinsko zloglasno, zločinsko ekonomsko-politično početje vplivnih in močnih svetovnih režimov nad manj vplivnimi in nemočnimi. Kljub vsemu pa ima danes pojavnost kapitalistično spoštovanega neokolonializma. To je učinkovito izraženo v kratki radijski igri Ko lastovke jokajo, peti po vrsti in obenem predzadnji v problemsko zelo aktualnem premierskem programskem ciklu Obrazi migracij, predvajani v njegovem običajnem ponedeljkovem terminu, tokrat 29. marca 2021, ob 22:05 na programu Ars ter s priložnostno malce večjim zamikom slabih dveh tednov pozneje še v sicer prav tako običajnem sobotnem terminu, se pravi 10. aprila, ob 22:40 na Prvem programu.
Dobrih šest minut in pol trajajoča igra je bila posneta pred še ne dvema letoma in pol po predlogi nagrajevanega južnoafriškega dramatika Mikea van Graana v prevodu Silvane Orel Kos, dramaturgiji snovalke cikla Vilme Štritof, režiji Špele Kravogel, zvočni podobi tonske mojstrice Sonje Strenar in glasbene oblikovalke Darje Hlavke Godine ter igralskih interpretacijah Aljaža Jovanovića kot stražarja lokalne uporne vojske v Afriki in Saše Tabakovića kot stražarjevega ujetnika, zajetega humanitarca (učitelja) iz Kanade, željnega odkupiti se za kolonialistične grehe svojega najožjega sorodstva, vendar kaže, da bo zanje zdaj osebno plačal.
Igro uvede stopnjujoče izrazit zvok spreletavajoče se muhe, čemur sledijo v(z)dih moškega in ob še nadaljnjem vznemirjenem dihanju njegove besede, kje da je in v kakšni situaciji, ob čemer se v določenem trenutku zazdi prikrito ogorčen ali iz obupa samoobrambno celo malce prezirljiv na račun tega, da naj bi ga prodali in to nekomu res zloglasnemu, lahko pa povrh vsega še ubili ... Ves ta njegov nagovor, ki je očitno v njegovih mislih, se lahko zazdi že rahlo preveč opisno razlagalen, vendar je na srečo vseeno dovolj živ in o njem podajajoč res bistvene začetne informacije.
Premik v novo fazo nakaže naraščajoč, zloslutno delujoč glasbeni zven, nakar se oglasi ujetnikov sogovornik z vprašanjem, koliko časa je že v njihovi državi itn. Ujetnik skuša sogovornika, stražarja, pridobiti na svojo stran, češ da vidi, da je dobrega srca ipd., vendar stražar ostaja neomajen. V njunem dialogu se razkriva političnoekonomski položaj v stražarjevi državi pod usodnim vplivom kolonializma in tudi to, kako je stvari, ki so v navezi z domačo vladajočo politiko pristale v izkoriščevalskih rokah tujcev, treba na tak ali drugačen način (pre)vzeti v svoje roke. Razkrije pa se še ujetnikova sorodstvena povezanost s temi kolonialističnimi grehi.
Dialoški konflikt med njima učinkuje napeto in predvsem realno utemeljeno ter se zaključi nekako odprto, z ujetnikovimi prošenji za svobodo in naposled s spet zvočno izrazito spreletavajočo se muho, predvsem pa brez stražarjevega dokončnega odgovora.

Že iz časov suženjstva

Po prvem predvajanju igre je v že nepogrešljivem pogovoru Vilme Štritof tokrat z Natašo Posel, dolgoletno direktorico Amnesty International Slovenije, in Maxom Zimanijem, direktorjem zavoda Global za globalno učenje o razmerjih moči v svetu in o odgovornosti v novodobnem imperializmu, uvodoma bil govor o trku dveh svetov v igri, obeh po svoje ranjenih zaradi preteklega ravnanja, na prelomni točki, ko so bogate (zahodne) države izčrpale naravna bogastva v revnem svetu, izrabile njegovo poceni delovno silo ter ga pustile obubožanega in opustošenega, nakar so lokalni vplivneži vzeli v svoje roke oblast.
Bistveno pri tem je po besedah Poselove vprašanje odgovornosti ter njenega vsakodnevno nujnega preizpraševanja, kar se tiče tudi možnih rešitev situacije. Gre namreč za zgodovinski dolg in krivdo, ki jo je Evropa zagrešila s kolonializmom, s tem da ta dejansko še kar traja ... Vse to bo še naprej vplivalo na preživetje tamkajšnjih ljudi in na tokove migracij, s tem da so se razmere za migrante po svetu zaradi pandemije koronavirusa zelo poslabšale, omenjene rešitve pa bi morale biti vsekakor sistemske, temeljite.
V igri prikazana problematika je tudi po besedah Zimanija res kompleksna in se je dejansko začela že pred kolonializmom, v času suženjstva in to celo z blagoslovom - papeža! V današnjem neokolonializmu pa so pač od vlad in držav močnejše mednarodne korporacije, proti katerim je posameznik nemočen. Humanitarna pomoč Afriki je seveda koristna, a je obenem, kot opozarja Zimani, zlorabljena celo kot orožje za množično uničenje. In kot dodaja Poselova, je predvsem nujno reševati sistemske probleme, saj na primer več denarnih sredstev, kot jih legalno priteka v Afriko, iz nje odteka po nelegalnih finančnih tokovih.
Pogovor je sklenil Zimani s poudarkom, da tokratna radijska igra prikaže "samo" eno mnogih različnih resnic o Afriki, ki pa so na Zahodu bistveno premalo znane, na primer njeni zgodovinski dosežki in izobraženci. Ja, to je res še eden pojavno izredno različnih Obrazov migracij.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Zunanje uho

10.08.2020

Po desetletjih ustvarjalnega sopotništva z umetnostnim kritikom Lojzetom Smaskom in krajšemu premoru zdaj radijski igri znova nastavljamo »zunanje uho«.

Zločin kolonializma in kazen upora

V dialogu stražarja lokalne uporne vojske v Afriki in zajetega humanitarca z Zahoda, željnega odkupiti se za kolonialistične grehe sorodstva, ki zanje zdaj lahko osebno plača, kratka radijska igra Ko lastovke jokajo, peta po vrsti v ciklu Obrazi migracij, opozarja tudi na neokolonializem

Kolonializem je seveda vsega obsojanja vredno, zgodovinsko zloglasno, zločinsko ekonomsko-politično početje vplivnih in močnih svetovnih režimov nad manj vplivnimi in nemočnimi. Kljub vsemu pa ima danes pojavnost kapitalistično spoštovanega neokolonializma. To je učinkovito izraženo v kratki radijski igri Ko lastovke jokajo, peti po vrsti in obenem predzadnji v problemsko zelo aktualnem premierskem programskem ciklu Obrazi migracij, predvajani v njegovem običajnem ponedeljkovem terminu, tokrat 29. marca 2021, ob 22:05 na programu Ars ter s priložnostno malce večjim zamikom slabih dveh tednov pozneje še v sicer prav tako običajnem sobotnem terminu, se pravi 10. aprila, ob 22:40 na Prvem programu.
Dobrih šest minut in pol trajajoča igra je bila posneta pred še ne dvema letoma in pol po predlogi nagrajevanega južnoafriškega dramatika Mikea van Graana v prevodu Silvane Orel Kos, dramaturgiji snovalke cikla Vilme Štritof, režiji Špele Kravogel, zvočni podobi tonske mojstrice Sonje Strenar in glasbene oblikovalke Darje Hlavke Godine ter igralskih interpretacijah Aljaža Jovanovića kot stražarja lokalne uporne vojske v Afriki in Saše Tabakovića kot stražarjevega ujetnika, zajetega humanitarca (učitelja) iz Kanade, željnega odkupiti se za kolonialistične grehe svojega najožjega sorodstva, vendar kaže, da bo zanje zdaj osebno plačal.
Igro uvede stopnjujoče izrazit zvok spreletavajoče se muhe, čemur sledijo v(z)dih moškega in ob še nadaljnjem vznemirjenem dihanju njegove besede, kje da je in v kakšni situaciji, ob čemer se v določenem trenutku zazdi prikrito ogorčen ali iz obupa samoobrambno celo malce prezirljiv na račun tega, da naj bi ga prodali in to nekomu res zloglasnemu, lahko pa povrh vsega še ubili ... Ves ta njegov nagovor, ki je očitno v njegovih mislih, se lahko zazdi že rahlo preveč opisno razlagalen, vendar je na srečo vseeno dovolj živ in o njem podajajoč res bistvene začetne informacije.
Premik v novo fazo nakaže naraščajoč, zloslutno delujoč glasbeni zven, nakar se oglasi ujetnikov sogovornik z vprašanjem, koliko časa je že v njihovi državi itn. Ujetnik skuša sogovornika, stražarja, pridobiti na svojo stran, češ da vidi, da je dobrega srca ipd., vendar stražar ostaja neomajen. V njunem dialogu se razkriva političnoekonomski položaj v stražarjevi državi pod usodnim vplivom kolonializma in tudi to, kako je stvari, ki so v navezi z domačo vladajočo politiko pristale v izkoriščevalskih rokah tujcev, treba na tak ali drugačen način (pre)vzeti v svoje roke. Razkrije pa se še ujetnikova sorodstvena povezanost s temi kolonialističnimi grehi.
Dialoški konflikt med njima učinkuje napeto in predvsem realno utemeljeno ter se zaključi nekako odprto, z ujetnikovimi prošenji za svobodo in naposled s spet zvočno izrazito spreletavajočo se muho, predvsem pa brez stražarjevega dokončnega odgovora.

Že iz časov suženjstva

Po prvem predvajanju igre je v že nepogrešljivem pogovoru Vilme Štritof tokrat z Natašo Posel, dolgoletno direktorico Amnesty International Slovenije, in Maxom Zimanijem, direktorjem zavoda Global za globalno učenje o razmerjih moči v svetu in o odgovornosti v novodobnem imperializmu, uvodoma bil govor o trku dveh svetov v igri, obeh po svoje ranjenih zaradi preteklega ravnanja, na prelomni točki, ko so bogate (zahodne) države izčrpale naravna bogastva v revnem svetu, izrabile njegovo poceni delovno silo ter ga pustile obubožanega in opustošenega, nakar so lokalni vplivneži vzeli v svoje roke oblast.
Bistveno pri tem je po besedah Poselove vprašanje odgovornosti ter njenega vsakodnevno nujnega preizpraševanja, kar se tiče tudi možnih rešitev situacije. Gre namreč za zgodovinski dolg in krivdo, ki jo je Evropa zagrešila s kolonializmom, s tem da ta dejansko še kar traja ... Vse to bo še naprej vplivalo na preživetje tamkajšnjih ljudi in na tokove migracij, s tem da so se razmere za migrante po svetu zaradi pandemije koronavirusa zelo poslabšale, omenjene rešitve pa bi morale biti vsekakor sistemske, temeljite.
V igri prikazana problematika je tudi po besedah Zimanija res kompleksna in se je dejansko začela že pred kolonializmom, v času suženjstva in to celo z blagoslovom - papeža! V današnjem neokolonializmu pa so pač od vlad in držav močnejše mednarodne korporacije, proti katerim je posameznik nemočen. Humanitarna pomoč Afriki je seveda koristna, a je obenem, kot opozarja Zimani, zlorabljena celo kot orožje za množično uničenje. In kot dodaja Poselova, je predvsem nujno reševati sistemske probleme, saj na primer več denarnih sredstev, kot jih legalno priteka v Afriko, iz nje odteka po nelegalnih finančnih tokovih.
Pogovor je sklenil Zimani s poudarkom, da tokratna radijska igra prikaže "samo" eno mnogih različnih resnic o Afriki, ki pa so na Zahodu bistveno premalo znane, na primer njeni zgodovinski dosežki in izobraženci. Ja, to je res še eden pojavno izredno različnih Obrazov migracij.


19.10.2021

Rac

Vsebine Programa Ars


19.10.2021

Orgelski koncert

Vsebine Programa Ars


18.10.2021

Spot - Rac 5

Vsebine Programa Ars


18.10.2021

Spot - Rac 4

Vsebine Programa Ars


18.10.2021

Spot - Rac 3

Vsebine Programa Ars


18.10.2021

Spot - Rac 2

Vsebine Programa Ars


18.10.2021

Nagrajenci 24. festivala slovenskega filma Portorož

Sinoči se je s podelitvijo vesen, najpomembnejših slovenskih filmskih nagrad, sklenil 24. festival slovenskega filma Portorož. Po presoji mednarodne žirije je absolutni zmagovalec celovečerni igrani prvenec režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko, ki je prejel sedem vesen.


18.10.2021

Spot - Rac 1

Vsebine Programa Ars


16.10.2021

Tilen Lebar priporočen skladatelj na mednarodni tribuni Rostrum IRC

V Beogradu, v Studio 6 Radia Beograd poteka mednarodna 67. skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalno srečanje radijskih postaj, ki si izmenjajo in v demokratičnem procesu ocenjevanja izberejo najprepričljivejše sodobne skladbe, posnete v zadnjih petih letih. Izberejo po eno izbrano delo v kategoriji skladateljev pod trideset in v splošni kategoriji, v obeh pa tudi več priporočenih del. Na predlog programa Ars je bilo tudi delo Staticotion za akordeon in elektroniko mladega skladatelja Tilna Lebarja (roj. 1993) v izvedbi Luke Juharta, ki so ga delegati tribune uvrstili tako med priporočena dela med mladimi avtorji, kot tudi v splošni kategoriji. Tilen Lebar se s tem pridružuje slovenskim skladateljem, ki jim je to uspelo - Lojzetu Lebiču, Primožu Ramovšu, Urošu Rojko, Nevillu Hallu, Vitu Žuraju in Luki Juhartu, medtem ko je Petra Strahovnik leta 2019 s skladbo Prana dosegla sam vrh, izbor v generalni kategoriji, Matej Bonin pa s skladbo Cancro izbor med mladimi avtorji. Skladbo je krstno izvedel Luka Juhart na koncertu v Studiu 13 Radia Slovenija, v neposrednem prenosu programa Ars.


14.10.2021

Zvočni performans Teritorij

MFRU, ki poteka med 8. in 15. oktobrom, je Mednarodni festival računalniške umetnosti, ki v Mariboru poteka vse od srede devetdesetih let preteklega stoletja. V tem času se je festival, ki predstavlja, analizira in pomaga razumevati računalnik kot stroj za produkcijo, distribucijo, komunikacijo in arhiviranje, uveljavil v domačem in tudi mednarodnem prostoru. V oddaji predstavljamo performans Teritorij zvočne umetnice OR poiesis.


14.10.2021

Stavba GZS ima že arhitekturno patino

"Samo kakovostna arhitektura pomaga graditi boljšo družbo." To je sporočilo nagrajenih projektov in avtorjev Zbornice za rhitekturo in prostor, ki je v času sprejemanja nove zakonodaje še toliko bolj pomembno. Zbornica je namreč prejšnji teden v mariborskem Sodnem stolpu na Lentu podelila strokovna priznanja za največje dosežke svojih članov. Zlati svinčniki za odlično realizacijo, Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja, platinasti svinčnik in letošnja novost med nagradami - patinasti svinčnik za arhitekturno delo, ki je močno vplivalo na arhitekturni tok svojega časa. Patinasti svinčnik je nagrada, namenjena objektom, ki niso mlajši od deset in starejši od 30 let. Žirija se je enoglasno odločila za stavbo Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani arhitekturnega biroja Sadar+Vuga. Stavba, dokončana leta 99, je bila zgrajena na podlagi natečajne rešitve iz leta 96, ko so prvo nagrado prejeli Jure Sadar, Špela Videčnik, Boštjan Vuga in Tadej Žaucer. Boštjan Vuga se spominja, da je stavba gospodarske zbornice vzpostavila biro Sadar+Vuga. Projekt je določil tudi način dela, ki ostaja do danes.


14.10.2021

Nadar – Portretne mojstrovine

Parižan Gaspard-Félix Tournachon, znan kot Nadar, je v drugi polovici 19. stoletja v tehniki mokrega kolodija upodabljal pomembne predstavnike evropske kulture, kot so književnik Victor Hugo, slikar Gustave Courbet in skladatelj Giuseppe Verdi. V Narodni galeriji v Ljubljani si lahko ogledamo potujočo razstavo 41-ih portretov, ki jo je pripravil pariški muzej Jeu de Paume v sodelovanju z mediateko francoskega ministrstva za kulturo.


13.10.2021

Glasbena jutranjica 3.del

Glasba Josipa Ipavca in Franja Serafina Vilharja ter pogovor z Danielom Celarcem o novem glasbeno dokumentarnem filmu z naslovom Josip Ipavec, slovenski Mozart.


12.10.2021

Ob rekordnem proračunu za kulturo kritike glede razdeljevanja sredstev

Dobro desetletje se je opozarjalo, da bi kultura iz državnega proračuna potrebovala 200 milijonov na leto. Mandat ministra Vaska Simonitija pa je te številke krepko presegel. Letošnji proračun naj bi bil realiziran v višini 245 milijonov, prihodnje leto bo visok 238 milijonov, čez dve leti pa 244 milijonov. Večja vlaganja so namenjena rešitvi najbolj perečih problemov na področju infrastrukture, med drugim bo s 14 milijoni sofinancirana gradnja Centra Rotovž, ki bo reševal prostorsko stisko Mariborske knjižnice. Ob še drugih hvalevrednih investicijah pri društvu Asociacija in sindikatu Glosa ne razumejo, zakaj se varčuje samo pri njih. Glede na napovedi jim bodo zmanjšali sredstva za 3 milijone. To je kar polovica denarja od prvotno načrtovanega na postavki Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, od koder lahko neposredno prek razpisov črpajo denar. Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je izrazila pričakovanje, da bodo nevladniki financirani iz drugih proračunskih postavk, ki se višajo, zato po njenem ne drži, da se sredstva za nevladnike v celoti manjšajo. Vendar te postavke niso neposredno namenjene nevladnikom, ampak drugim porabnikom, kot so javni zavodi. Ob tem se zato zastavlja vprašanje, ali bodo tisti, ki bodo dobili denar, tudi dejansko okrepili sodelovanje z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi v kulturi. Foto: BoBo


12.10.2021

24. Festival slovenskega filma

S projekcijo filma Inventura, celovečernim prvencem režiserja in scenarista Darka Sinka, se odpira 24. festival slovenskega filma. V Portorožu bodo letos predvajali kar 87 filmov in ob tej priložnosti je Urban Tarman pred mikrofon povabil Bojana Labovića, novega direktorja, ki bo Festival slovenskega filma Portorož vodil naslednja tri leta.


12.10.2021

RTV Slovenija na medijskem festivalu Prix Europa

V nemškem Potsdamu, nekoč rezidenci pruskih in nemških vladarjev, ki se ponaša s svetovno dediščino pod okriljem UNESCO, poteka že 35. medijski festival Prix Europa. Na festivalu se v tekmovalnem delu za prestižne nagrade poteguje tudi RTV Slovenija. Radio Slovenija – Program Ars je z igro Medeja… bom postala v režiji Špele Kravogel uvrščen v tekmovalni program v kategoriji radijske igre, dokumentarna igra Glas šakala v režiji Saške Rakef pa se za nagrado poteguje med radijskimi dokumentarci. Medeja ... bom postala prinaša Senekovo zgodbo, ki temelji na bolj znani, Evripidovi Medeji, a je zgodba podobn. Medejini zločini odpirajo vprašanje ali je protagonistka žrtev skorumpiranih družbenih razmer in intimnega izdajstva, okrutna maščevalka ali ženska, ki ostaja zvesta sama sebi. V glavnih vlogah igrajo Nataša Barbara Gračner (Medeja), Primož Pirnat (Jazon) in Radko Polič (Kreont). Dokumentarna zvočna študija Glas šakala, ki je nastala po scenariju režiserke Saške Rakef in pesnice Tine Kozin, pa sledi migracijski poti šakalov. Zasnovan je kot hodi performans, ki ga poslušalec posluša med sprehodom po polju ali gozdu, stran od vsakdanjih motenj pozornost. Gre za preplet strokovnih, dokumentarnih in poetičnih besedil ter komponiranih zvočnih krajin, zajetih na terenu. Glasba je delo Bojane Šaljić Podešva, za zvočno oblikovanje je poskrbel Matjaž Miklič, za dramaturgijo pa Pia Brezavšček. Televizija Slovenija se kot koproducent v mednarodni produkciji predstavlja z delom "Noisy Neighbours". Festival spremlja urednik Alen Jelen.


11.10.2021

Premiera dokumentarno-poetične zvočne študije Glas Šakala

Ko sodelujemo na mednarodnih medijskih festivalih, s tem skrbimo za širšo prepoznavnost našega dela in sledimo aktualnih mednarodnim smernicam, predvsem pa se borimo za kakovostno in zahtevnejšo televizijsko in radijsko produkcijo, kot sta umetniška in dokumentarna. Na prestižni festival Prix Europa, ki se začenja danes v Berlinu, se je Radio Slovenija letos uvrstil z dvema deloma: radijsko igro Medeja … bom postala v režiji Špele Kravogel in pa z dokumentarno-poetično zvočno študijo Glas Šakala, ki sledi migracijski poti šakalov. Zasnovan je kot hodi performans, ki ga poslušalec posluša med sprehodom po polju ali gozdu, stran od vsakdanjih motenj pozornost. Gre za preplet strokovnih, dokumentarnih in poetičnih besedil ter komponiranih zvočnih krajin, zajetih na terenu. Zvočna študija, pri kateri je pomembno tako besedilo kot sam zvok, premišlja odnos med človeško kulturo in nečloveškimi vrstami. Režiserko Saško Rakef je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš in jo med drugim povprašal, kako tovrstni eksperimentalni projekti raziskujejo meje medija in načine, kako se približati poslušalcem, kako v njih vzbuditi posebno pozornost in občutljivost.


Stran 39 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov