Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zunanje uho

10.08.2020

Po desetletjih ustvarjalnega sopotništva z umetnostnim kritikom Lojzetom Smaskom in krajšemu premoru zdaj radijski igri znova nastavljamo »zunanje uho«.

Zločin kolonializma in kazen upora

V dialogu stražarja lokalne uporne vojske v Afriki in zajetega humanitarca z Zahoda, željnega odkupiti se za kolonialistične grehe sorodstva, ki zanje zdaj lahko osebno plača, kratka radijska igra Ko lastovke jokajo, peta po vrsti v ciklu Obrazi migracij, opozarja tudi na neokolonializem

Kolonializem je seveda vsega obsojanja vredno, zgodovinsko zloglasno, zločinsko ekonomsko-politično početje vplivnih in močnih svetovnih režimov nad manj vplivnimi in nemočnimi. Kljub vsemu pa ima danes pojavnost kapitalistično spoštovanega neokolonializma. To je učinkovito izraženo v kratki radijski igri Ko lastovke jokajo, peti po vrsti in obenem predzadnji v problemsko zelo aktualnem premierskem programskem ciklu Obrazi migracij, predvajani v njegovem običajnem ponedeljkovem terminu, tokrat 29. marca 2021, ob 22:05 na programu Ars ter s priložnostno malce večjim zamikom slabih dveh tednov pozneje še v sicer prav tako običajnem sobotnem terminu, se pravi 10. aprila, ob 22:40 na Prvem programu.
Dobrih šest minut in pol trajajoča igra je bila posneta pred še ne dvema letoma in pol po predlogi nagrajevanega južnoafriškega dramatika Mikea van Graana v prevodu Silvane Orel Kos, dramaturgiji snovalke cikla Vilme Štritof, režiji Špele Kravogel, zvočni podobi tonske mojstrice Sonje Strenar in glasbene oblikovalke Darje Hlavke Godine ter igralskih interpretacijah Aljaža Jovanovića kot stražarja lokalne uporne vojske v Afriki in Saše Tabakovića kot stražarjevega ujetnika, zajetega humanitarca (učitelja) iz Kanade, željnega odkupiti se za kolonialistične grehe svojega najožjega sorodstva, vendar kaže, da bo zanje zdaj osebno plačal.
Igro uvede stopnjujoče izrazit zvok spreletavajoče se muhe, čemur sledijo v(z)dih moškega in ob še nadaljnjem vznemirjenem dihanju njegove besede, kje da je in v kakšni situaciji, ob čemer se v določenem trenutku zazdi prikrito ogorčen ali iz obupa samoobrambno celo malce prezirljiv na račun tega, da naj bi ga prodali in to nekomu res zloglasnemu, lahko pa povrh vsega še ubili ... Ves ta njegov nagovor, ki je očitno v njegovih mislih, se lahko zazdi že rahlo preveč opisno razlagalen, vendar je na srečo vseeno dovolj živ in o njem podajajoč res bistvene začetne informacije.
Premik v novo fazo nakaže naraščajoč, zloslutno delujoč glasbeni zven, nakar se oglasi ujetnikov sogovornik z vprašanjem, koliko časa je že v njihovi državi itn. Ujetnik skuša sogovornika, stražarja, pridobiti na svojo stran, češ da vidi, da je dobrega srca ipd., vendar stražar ostaja neomajen. V njunem dialogu se razkriva političnoekonomski položaj v stražarjevi državi pod usodnim vplivom kolonializma in tudi to, kako je stvari, ki so v navezi z domačo vladajočo politiko pristale v izkoriščevalskih rokah tujcev, treba na tak ali drugačen način (pre)vzeti v svoje roke. Razkrije pa se še ujetnikova sorodstvena povezanost s temi kolonialističnimi grehi.
Dialoški konflikt med njima učinkuje napeto in predvsem realno utemeljeno ter se zaključi nekako odprto, z ujetnikovimi prošenji za svobodo in naposled s spet zvočno izrazito spreletavajočo se muho, predvsem pa brez stražarjevega dokončnega odgovora.

Že iz časov suženjstva

Po prvem predvajanju igre je v že nepogrešljivem pogovoru Vilme Štritof tokrat z Natašo Posel, dolgoletno direktorico Amnesty International Slovenije, in Maxom Zimanijem, direktorjem zavoda Global za globalno učenje o razmerjih moči v svetu in o odgovornosti v novodobnem imperializmu, uvodoma bil govor o trku dveh svetov v igri, obeh po svoje ranjenih zaradi preteklega ravnanja, na prelomni točki, ko so bogate (zahodne) države izčrpale naravna bogastva v revnem svetu, izrabile njegovo poceni delovno silo ter ga pustile obubožanega in opustošenega, nakar so lokalni vplivneži vzeli v svoje roke oblast.
Bistveno pri tem je po besedah Poselove vprašanje odgovornosti ter njenega vsakodnevno nujnega preizpraševanja, kar se tiče tudi možnih rešitev situacije. Gre namreč za zgodovinski dolg in krivdo, ki jo je Evropa zagrešila s kolonializmom, s tem da ta dejansko še kar traja ... Vse to bo še naprej vplivalo na preživetje tamkajšnjih ljudi in na tokove migracij, s tem da so se razmere za migrante po svetu zaradi pandemije koronavirusa zelo poslabšale, omenjene rešitve pa bi morale biti vsekakor sistemske, temeljite.
V igri prikazana problematika je tudi po besedah Zimanija res kompleksna in se je dejansko začela že pred kolonializmom, v času suženjstva in to celo z blagoslovom - papeža! V današnjem neokolonializmu pa so pač od vlad in držav močnejše mednarodne korporacije, proti katerim je posameznik nemočen. Humanitarna pomoč Afriki je seveda koristna, a je obenem, kot opozarja Zimani, zlorabljena celo kot orožje za množično uničenje. In kot dodaja Poselova, je predvsem nujno reševati sistemske probleme, saj na primer več denarnih sredstev, kot jih legalno priteka v Afriko, iz nje odteka po nelegalnih finančnih tokovih.
Pogovor je sklenil Zimani s poudarkom, da tokratna radijska igra prikaže "samo" eno mnogih različnih resnic o Afriki, ki pa so na Zahodu bistveno premalo znane, na primer njeni zgodovinski dosežki in izobraženci. Ja, to je res še eden pojavno izredno različnih Obrazov migracij.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Zunanje uho

10.08.2020

Po desetletjih ustvarjalnega sopotništva z umetnostnim kritikom Lojzetom Smaskom in krajšemu premoru zdaj radijski igri znova nastavljamo »zunanje uho«.

Zločin kolonializma in kazen upora

V dialogu stražarja lokalne uporne vojske v Afriki in zajetega humanitarca z Zahoda, željnega odkupiti se za kolonialistične grehe sorodstva, ki zanje zdaj lahko osebno plača, kratka radijska igra Ko lastovke jokajo, peta po vrsti v ciklu Obrazi migracij, opozarja tudi na neokolonializem

Kolonializem je seveda vsega obsojanja vredno, zgodovinsko zloglasno, zločinsko ekonomsko-politično početje vplivnih in močnih svetovnih režimov nad manj vplivnimi in nemočnimi. Kljub vsemu pa ima danes pojavnost kapitalistično spoštovanega neokolonializma. To je učinkovito izraženo v kratki radijski igri Ko lastovke jokajo, peti po vrsti in obenem predzadnji v problemsko zelo aktualnem premierskem programskem ciklu Obrazi migracij, predvajani v njegovem običajnem ponedeljkovem terminu, tokrat 29. marca 2021, ob 22:05 na programu Ars ter s priložnostno malce večjim zamikom slabih dveh tednov pozneje še v sicer prav tako običajnem sobotnem terminu, se pravi 10. aprila, ob 22:40 na Prvem programu.
Dobrih šest minut in pol trajajoča igra je bila posneta pred še ne dvema letoma in pol po predlogi nagrajevanega južnoafriškega dramatika Mikea van Graana v prevodu Silvane Orel Kos, dramaturgiji snovalke cikla Vilme Štritof, režiji Špele Kravogel, zvočni podobi tonske mojstrice Sonje Strenar in glasbene oblikovalke Darje Hlavke Godine ter igralskih interpretacijah Aljaža Jovanovića kot stražarja lokalne uporne vojske v Afriki in Saše Tabakovića kot stražarjevega ujetnika, zajetega humanitarca (učitelja) iz Kanade, željnega odkupiti se za kolonialistične grehe svojega najožjega sorodstva, vendar kaže, da bo zanje zdaj osebno plačal.
Igro uvede stopnjujoče izrazit zvok spreletavajoče se muhe, čemur sledijo v(z)dih moškega in ob še nadaljnjem vznemirjenem dihanju njegove besede, kje da je in v kakšni situaciji, ob čemer se v določenem trenutku zazdi prikrito ogorčen ali iz obupa samoobrambno celo malce prezirljiv na račun tega, da naj bi ga prodali in to nekomu res zloglasnemu, lahko pa povrh vsega še ubili ... Ves ta njegov nagovor, ki je očitno v njegovih mislih, se lahko zazdi že rahlo preveč opisno razlagalen, vendar je na srečo vseeno dovolj živ in o njem podajajoč res bistvene začetne informacije.
Premik v novo fazo nakaže naraščajoč, zloslutno delujoč glasbeni zven, nakar se oglasi ujetnikov sogovornik z vprašanjem, koliko časa je že v njihovi državi itn. Ujetnik skuša sogovornika, stražarja, pridobiti na svojo stran, češ da vidi, da je dobrega srca ipd., vendar stražar ostaja neomajen. V njunem dialogu se razkriva političnoekonomski položaj v stražarjevi državi pod usodnim vplivom kolonializma in tudi to, kako je stvari, ki so v navezi z domačo vladajočo politiko pristale v izkoriščevalskih rokah tujcev, treba na tak ali drugačen način (pre)vzeti v svoje roke. Razkrije pa se še ujetnikova sorodstvena povezanost s temi kolonialističnimi grehi.
Dialoški konflikt med njima učinkuje napeto in predvsem realno utemeljeno ter se zaključi nekako odprto, z ujetnikovimi prošenji za svobodo in naposled s spet zvočno izrazito spreletavajočo se muho, predvsem pa brez stražarjevega dokončnega odgovora.

Že iz časov suženjstva

Po prvem predvajanju igre je v že nepogrešljivem pogovoru Vilme Štritof tokrat z Natašo Posel, dolgoletno direktorico Amnesty International Slovenije, in Maxom Zimanijem, direktorjem zavoda Global za globalno učenje o razmerjih moči v svetu in o odgovornosti v novodobnem imperializmu, uvodoma bil govor o trku dveh svetov v igri, obeh po svoje ranjenih zaradi preteklega ravnanja, na prelomni točki, ko so bogate (zahodne) države izčrpale naravna bogastva v revnem svetu, izrabile njegovo poceni delovno silo ter ga pustile obubožanega in opustošenega, nakar so lokalni vplivneži vzeli v svoje roke oblast.
Bistveno pri tem je po besedah Poselove vprašanje odgovornosti ter njenega vsakodnevno nujnega preizpraševanja, kar se tiče tudi možnih rešitev situacije. Gre namreč za zgodovinski dolg in krivdo, ki jo je Evropa zagrešila s kolonializmom, s tem da ta dejansko še kar traja ... Vse to bo še naprej vplivalo na preživetje tamkajšnjih ljudi in na tokove migracij, s tem da so se razmere za migrante po svetu zaradi pandemije koronavirusa zelo poslabšale, omenjene rešitve pa bi morale biti vsekakor sistemske, temeljite.
V igri prikazana problematika je tudi po besedah Zimanija res kompleksna in se je dejansko začela že pred kolonializmom, v času suženjstva in to celo z blagoslovom - papeža! V današnjem neokolonializmu pa so pač od vlad in držav močnejše mednarodne korporacije, proti katerim je posameznik nemočen. Humanitarna pomoč Afriki je seveda koristna, a je obenem, kot opozarja Zimani, zlorabljena celo kot orožje za množično uničenje. In kot dodaja Poselova, je predvsem nujno reševati sistemske probleme, saj na primer več denarnih sredstev, kot jih legalno priteka v Afriko, iz nje odteka po nelegalnih finančnih tokovih.
Pogovor je sklenil Zimani s poudarkom, da tokratna radijska igra prikaže "samo" eno mnogih različnih resnic o Afriki, ki pa so na Zahodu bistveno premalo znane, na primer njeni zgodovinski dosežki in izobraženci. Ja, to je res še eden pojavno izredno različnih Obrazov migracij.


21.09.2021

Naj bo kvir!

Do sedaj verjetno v slovenskem prostoru še ni bilo tako velike in raznolike razstave, povezane z LGBTIQ+ vprašanji, kot je razstava Naj bo kvir! v Mestni galeriji Ljubljana. Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost, je v spremnem besedilu zapisal kustos Sarival Sosič, ki je razstavo oblikoval v sodelovanju s pesnikom in pisateljem Branetom Mozetičem. »Vprašanje, zakaj LGBTQI+ umetnost, poslušamo znova in znova in zveni nekako tako: »Je sploh še smiselno govoriti o LGBTQI+ umetnosti? Ta sploh obstaja? Čemu te nenehno množeče se črke? Se jim v štiridesetih letih od dekriminalizacije homoseksualnosti ni uspelo prilagoditi na enakopravnost?« Tako svojo spremno študijo, ki bo objavljena v katalogu razstave, začne Domen Ograjenšek, ki razloži, zakaj je tem vprašanjem pomembno posvečati pozornost, razmišlja pa tudi, ali je mogoče v LGBTQI+ oziroma kvir umetnosti zaznati kakšne specifike.


17.09.2021

Slofest

Vsebine Programa Ars


17.09.2021

Velenjica pesniškemu subjektu neučakane geste

Miklavž Komelj je dobitnik Velenjice - čaše nesmrtnosti, osrednje nagrade Lirikonfesta, ki je bil letos posvečen temi (ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju - njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti. "Njegov pesniški subjekt je začetek strašne neučakane geste, ki prehaja iz enega v drugi čas, iz neznanega v znano, iz odkritega v nerazkrito, iz zaveze k molku v razprto poetično besedo. V eni pesmi zapiše, da 'nobena hiša ne bi mogla stati, če v njej ne bi bilo viharja' – in s Komeljevo besedo lahko rečemo, da nobeno življenje ne bi moglo živeti, če v njem ne bi bilo tovrstne poezije." (Iz utemeljitve osrednje nagrade za pesnika Miklavža Komelja)


16.09.2021

Rožančevo nagrado prejme Robert Simonišek

Esej kot oblika mišljenja in upovedovanja sveta je v dobi poplave mnenj in konstruktov dragocena literarno sredstvo za oblikovanje kritičnega mišljenja, ki ponuja družbi nove poti. Kulturno društvo Marjana Rožanca je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani podelilo nagrado za najboljšo knjigo esejev. Prejel jo je Robert Simonišek za knjigo Pejsaži - sanjati na soncu.  Tri desetletja nagrade Marjana Rožanca kažejo, da nagrajenci tudi kasneje odločno stopijo v javni prostor, kjer puščajo odločne sledi. Žirija, ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović, je poleg Simoniška nominirala še Vesno Milek za knjigo Ogledala, Marka Pavliho za delo Onkraj materialističnega prepričanja. Duhovna dramila, Marcela Štefančiča za Slovenski sen in Uršo Zabukovec za knjigo Levo oko, desno oko.


16.09.2021

SPOT Arsova lastovka - čestitka

Vsebine Programa Ars


15.09.2021

Podelitev Arsove lastovke

Naslov zmagovalne zgodbe je Violina in žiletke, na slavnostni prireditvi pa razkrivamo še avtorja besedila in avtorje drugih izbranih zgodb. Zmagovalno zgodbo interpretirajo priznani dramski igralci Vesna Jevnikar, Jernej Kuntner, Blaž Šef, Matej Zemljič in Klara Kastelec. Dogodek povezujeta Maja Moll in Aleksander Golja, pospremi pa ga koncert tria LJD Ensemble z novo skladbo Milka Lazarja Simple pieces.


15.09.2021

Arsova lastovka v rokah Davorina Lenka

Na jubilejnem 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Davorin Lenko, pisatelj, ki je do zdaj napisal dve knjigi kratkih zgodb: Postopoma zapuščati Misantropolis in Psihoporn in dva romana: Telesa v temi in Bela pritlikavka. Za Telesa v temi je dobil avtor nagrado Kresnik za najboljši roman leta 2013, njegova peta knjiga izide še letos. Violina in žiletke je lapidarno napisana zgodba o skrajnje mučnem praznovanju božiča.


13.09.2021

Ars teatralis: literarni večer Odrešenje in onkraj

Literarni večer Ars teatralis je tokrat gostoval v Italiji, v štandreški cerkvi sv. Andreja apostola, ki je ena največjih v goriški nadškofiji. V Štandrežu, kjer je številčna slovenska skupnost, se je leta 1676 rodil tudi kapucinski oče Romuald, krstno imenovan Lovrenc Marušič, v duhovnika posvečen leta 1700. Služboval je med drugim v Gorici in Škofji Loki in prav tam je napisal Škofjeloški pasijon, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo, napisano v slovenščini – letos mineva 300 let od prve uprizoritve. In kot je oče Romuald prvi izpričani začetnik slovenskega dramskega jezika, se je veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, čigar 700. obletnico smrti zaznamujemo letos, pojavil ob zori italijanskega pesniškega jezika. Idejni vodja cikla Ars teatralis in režiser literarnega večera Odrešenje in onkraj je Alen Jelen, scenarij pa je delo Mateja Venierja. Dramaturški koncept sta zasnovala kot uprizarjanje bralne vaje – neke vrste gledališče v gledališču. Nastopali so Ana Facchini, Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel, Danijel Malalan in Igor Velše. Cerkveno akustiko sta glasbeno oplemenitili Apolonija Gantar na orglah in Andrejka Možina na violončelu. Literarni večer Ars teatralis: Odrešenje in onkraj je plod sodelovanja programa Ars, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slofesta – festivala slovenske narodne skupnosti v Italiji. Oblikovanje grafike: Andrej Pisani, Sintesi Hub


13.09.2021

SPOT Arsova lastovka

Vsebine Programa Ars


10.09.2021

Koncert Zbora Tenebrae

Zbor Tenebrae prav letos zaznamuje 20-letnico svojega delovanja. Velja za enega najuglednejših vokalnih sestavov na svetu, v svojem poustvarjalnem delu pa posega po raznovrstnem repertoarju, ki sega vse od 16. stoletja do sodobnih del. Tako bo tudi tokrat ponudil program, imenovan Hvalospev nebeške lepote, ki je razpet med deli Thomasa Tallisa, Antonia Lottija, Gregoria Allegrija in drugih starih mojstrov v prvem delu koncerta ter zborovskimi stvaritvami pretežno angleških skladateljev v drugem. Nigel Shor, umetniški vodja in ustanovitelj zbora, je misli o programski zasnovi na kratko strnil takole: »Program zrcali moje okolje in okolja mojih pevcev. Številni smo namreč začeli kot otroci peti v cerkvenih in katedralnih zborih. Pojemo precej renesančnih del, tudi sodobno, romantično in viktorijansko glasbo. Naš program je eklektičen: tak, kot bi v njem zbrali naša najljubša dela. Izbrane skladbe pojemo že vrsto let, dobro jih poznamo, zato vse teče kot namazano – čeprav skočimo iz renesanse v 19. in 20. stoletje. Pravzaprav so vsa izbrana dela – moje najljubše skladbe.« Drugi, skoraj v celoti angleško obarvani del koncerta, bo tako v znamenju vokalne glasbe Williama Harrisa, Johna Tavenerja, Jonathana Harveyja, Boba Chilcotta, Richarda Rodneyja Benneta in Erica Whitacreja. Koncert zbora Tenebrae, ki se bo v Slovenski filharmoniji začel ob 16. uri, lahko spremljate tudi v neposrednem prenosu na 3. programu Radia Slovenija, programu ARS.


10.09.2021

Iskra Delta odpira svoja vrata v mnoštvo različnih prihodnosti

34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti.


10.09.2021

Arsova lastovka

V sredo, 15. septembra 2021, bo na Ljubljanskem gradu potekala slavnostna prireditev ob 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Ob tej priložnosti bo prvič podeljena nagrada Arsova lastovka.


10.09.2021

Arsova lastovka

Vsebine Programa Ars


10.09.2021

Literarni večer Odrešenje in Onkraj – neposredni prenos

V ponedeljek ljubitelje književnosti, glasbe in radia čaka prav poseben dogodek. Literarni večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Odrešenje in onkraj smo tokrat posvetili 700. obletnici smrti Danteja Alighierija in 300. obletnici prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona po besedilu štandreškega rojaka, patra Romualda. Neposredni prenos iz cerkve sv. Andreja apostola v Štandrežu bo ob 20. uri na programu Ars in na Radiu Trst A, dogajanje pa bo mogoče spremljati tudi v spletnem videoprenosu.


Stran 41 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov