Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sarajevski filmski festival

14.08.2020


Med 14. in 21. avgustom bo 49 filmov tekmovalo v štirih sekcijah. V tekmovalnem programu kratkih filmov je tudi film Zbogom, Vesna slovenske režiserke Sare Kern.

Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v Sarajevu se je vodstvo sarajevskega filmskega festivala pred dnevi odločilo, da bo letošnji festival potekal v celoti na spletu in brez občinstva. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s predstavnico Slovenskega filmskega centra in direktorjem sarajevskega filmskega festivala. Mirsad Purivatra je že na začetku pogovora izpostavil dejstvo, da odločitev za odpoved festivala v fizični obliki ni bila enostavna.

Odločitev, da bo festival v celoti potekal na spletu ste sprejeli na podlagi informacij civilne zaščite ter kriznega štaba ministrstva za zdravje. V Bosni in Hercegovini namreč že več tednov dnevno beležite veliko število novo okuženih z novim koronavirusom. Še pred dnevi ste vztrajali, da bodo vse načrtovane projekcije potekale na prostem. Sedaj pa odločitev, da se festival v celoti preseli na splet. Verjetno je gre za zelo težko odločitev oziroma kakšne posledice so to za vas organizatorje. Nenazadnje festival ni bil odpovedan niti med vojno v Bosni.
Tako je, s takšnim položajem smo se ukvarjali že na festivalu v Berlinu. Tam smo se prvič resnično spopadli z vsemi grozotami in nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša covid 19. Ko smo se prvega marca vrnili iz Berlina, smo se začeli dogovarjati, kako bi lahko organizirali letošnji festival. Upali smo, da ga bo mogoče ohraniti v kar najbolj izvorni obliki. Še pred štirimi, petimi dnevi smo napovedovali, tako kot vsako leto, tradicionalno izvedbo letošnjega Sarajevskega filmskega festivala, na žalost pa so se razmere v mestu bistveno poslabšale.

Treba je povedati, da je bilo Sarajevo sredi junija 20 dni brez enega samega primera okužbe s koronavirusom. To nam je dalo veliko upanja in zelo smo si prizadevali za to, da bi nam uspelo. Hkrati smo se pripravljali tudi na najslabši scenarij in žal smo pet dni pred festivalom prisiljeni uradno objaviti, da gre tokrat le za spletno izdajo.

Kakšni so odzivi ljubiteljev filma kot tudi filmskih ustvarjalcev?
Vse je pripravljeno, spet bomo imeli velik festival. Imeli bomo drugačen festival, vendar smo veseli, da smo dobili veliko podpore svetovnih festivalov, avtorjev, tako regionalnih kot svetovnih. Vsi so z nami in vsi si želijo, da bi se ti filmi prikazovali vsaj na spletu in da bi film ohranili takšen, kot je bil. Tokrat bo torej festival potekal po spletu. Nekateri avtorji, kot je tudi Michel Hazanavicius ali Michel Franco, so nas pozivali, naj še enkrat premislimo o odpovedi, saj si resnično želijo priti v Sarajevo. Rezervirali so si termine. Tudi Mads Mikkelsen je potrdil, da je od 19. do 21. avgusta v Sarajevu. V povezavi z njegovim obiskom bi bila tu še posebna projekcija na prostem s 4000 ljudmi, kjer bi si ogledali njegov veliki filma Lov. Vsi so nas spraševali, ali je res tako nevarno. Odgovoril sem jim, da jih ne morem povabiti sem, ker se bojim, da se lahko okužijo s koronavirusom. Omeniti moram tudi ustvarjalce filmov, ki se predstavljajo v tekmovalnih kategorijah. Številnim naš festival veliko pomeni, saj bo prav tu njihova svetovna premiera. Vsekakor je bilo z vseh strani najprej slišati razočaranje, dan pozneje pa so že prišli odgovori in klici, da je to razumna odločitev. Naslednjo priložnost bomo imeli prihodnje leto.

Če se ozreva na sam program 26. izdaje festivala, bi izpostavili kakšen film ali katerega od ustvarjalcev? Letos žiriji predseduje Mišel Hazanavisius; poznamo ga predvsem kot režiserja črno-bele romantične drame Umetnik, ki je leta 2012 osvojila oskarja za najboljši film. Dobitnik nagrade srce Sarajeva sta tokrat mehiški režiser, scenarist in producent Mišel Franco, eden najpomembnejših sodobnih neodvisnih filmskih ustvarjalcev ter danski igralec Mads Mikelsen.
Nam je seveda v veliko zadovoljstvo, da imamo oskarjevca Hazanaviciusa za predsednika žirije. Tudi letos smo povabili veliko gostov iz tekmovalnih programov, spet bo veliko filmov iz kategorije na prostem. Poudaril bi dva mala filmska dragulja, ki bosta imela svojo svetovno premierno projekcijo v Sarajevu. Najprej je tu avtor Niels Mueller, ki je znan po filmski uspešnici Atentat na Richarda Nixona in je z njo velik uspeh dosegel na festivalu v Cannesu. V Sarajevu se predstavlja z malim ameriškim indie filmom z naslovom Small town Wisconsin. Poudaril bi še kanadski film z naslovom You will remember me režiserja Erica Tessierja. Gre za po mojem še eno malo filmsko mojstrovino, ki si jo bodo ljubitelji filma lahko ogledali na naši spletni strani. In mislim, da bodo ti filmi doživeli lep svetoven uspeh.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Sarajevski filmski festival

14.08.2020


Med 14. in 21. avgustom bo 49 filmov tekmovalo v štirih sekcijah. V tekmovalnem programu kratkih filmov je tudi film Zbogom, Vesna slovenske režiserke Sare Kern.

Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v Sarajevu se je vodstvo sarajevskega filmskega festivala pred dnevi odločilo, da bo letošnji festival potekal v celoti na spletu in brez občinstva. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s predstavnico Slovenskega filmskega centra in direktorjem sarajevskega filmskega festivala. Mirsad Purivatra je že na začetku pogovora izpostavil dejstvo, da odločitev za odpoved festivala v fizični obliki ni bila enostavna.

Odločitev, da bo festival v celoti potekal na spletu ste sprejeli na podlagi informacij civilne zaščite ter kriznega štaba ministrstva za zdravje. V Bosni in Hercegovini namreč že več tednov dnevno beležite veliko število novo okuženih z novim koronavirusom. Še pred dnevi ste vztrajali, da bodo vse načrtovane projekcije potekale na prostem. Sedaj pa odločitev, da se festival v celoti preseli na splet. Verjetno je gre za zelo težko odločitev oziroma kakšne posledice so to za vas organizatorje. Nenazadnje festival ni bil odpovedan niti med vojno v Bosni.
Tako je, s takšnim položajem smo se ukvarjali že na festivalu v Berlinu. Tam smo se prvič resnično spopadli z vsemi grozotami in nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša covid 19. Ko smo se prvega marca vrnili iz Berlina, smo se začeli dogovarjati, kako bi lahko organizirali letošnji festival. Upali smo, da ga bo mogoče ohraniti v kar najbolj izvorni obliki. Še pred štirimi, petimi dnevi smo napovedovali, tako kot vsako leto, tradicionalno izvedbo letošnjega Sarajevskega filmskega festivala, na žalost pa so se razmere v mestu bistveno poslabšale.

Treba je povedati, da je bilo Sarajevo sredi junija 20 dni brez enega samega primera okužbe s koronavirusom. To nam je dalo veliko upanja in zelo smo si prizadevali za to, da bi nam uspelo. Hkrati smo se pripravljali tudi na najslabši scenarij in žal smo pet dni pred festivalom prisiljeni uradno objaviti, da gre tokrat le za spletno izdajo.

Kakšni so odzivi ljubiteljev filma kot tudi filmskih ustvarjalcev?
Vse je pripravljeno, spet bomo imeli velik festival. Imeli bomo drugačen festival, vendar smo veseli, da smo dobili veliko podpore svetovnih festivalov, avtorjev, tako regionalnih kot svetovnih. Vsi so z nami in vsi si želijo, da bi se ti filmi prikazovali vsaj na spletu in da bi film ohranili takšen, kot je bil. Tokrat bo torej festival potekal po spletu. Nekateri avtorji, kot je tudi Michel Hazanavicius ali Michel Franco, so nas pozivali, naj še enkrat premislimo o odpovedi, saj si resnično želijo priti v Sarajevo. Rezervirali so si termine. Tudi Mads Mikkelsen je potrdil, da je od 19. do 21. avgusta v Sarajevu. V povezavi z njegovim obiskom bi bila tu še posebna projekcija na prostem s 4000 ljudmi, kjer bi si ogledali njegov veliki filma Lov. Vsi so nas spraševali, ali je res tako nevarno. Odgovoril sem jim, da jih ne morem povabiti sem, ker se bojim, da se lahko okužijo s koronavirusom. Omeniti moram tudi ustvarjalce filmov, ki se predstavljajo v tekmovalnih kategorijah. Številnim naš festival veliko pomeni, saj bo prav tu njihova svetovna premiera. Vsekakor je bilo z vseh strani najprej slišati razočaranje, dan pozneje pa so že prišli odgovori in klici, da je to razumna odločitev. Naslednjo priložnost bomo imeli prihodnje leto.

Če se ozreva na sam program 26. izdaje festivala, bi izpostavili kakšen film ali katerega od ustvarjalcev? Letos žiriji predseduje Mišel Hazanavisius; poznamo ga predvsem kot režiserja črno-bele romantične drame Umetnik, ki je leta 2012 osvojila oskarja za najboljši film. Dobitnik nagrade srce Sarajeva sta tokrat mehiški režiser, scenarist in producent Mišel Franco, eden najpomembnejših sodobnih neodvisnih filmskih ustvarjalcev ter danski igralec Mads Mikelsen.
Nam je seveda v veliko zadovoljstvo, da imamo oskarjevca Hazanaviciusa za predsednika žirije. Tudi letos smo povabili veliko gostov iz tekmovalnih programov, spet bo veliko filmov iz kategorije na prostem. Poudaril bi dva mala filmska dragulja, ki bosta imela svojo svetovno premierno projekcijo v Sarajevu. Najprej je tu avtor Niels Mueller, ki je znan po filmski uspešnici Atentat na Richarda Nixona in je z njo velik uspeh dosegel na festivalu v Cannesu. V Sarajevu se predstavlja z malim ameriškim indie filmom z naslovom Small town Wisconsin. Poudaril bi še kanadski film z naslovom You will remember me režiserja Erica Tessierja. Gre za po mojem še eno malo filmsko mojstrovino, ki si jo bodo ljubitelji filma lahko ogledali na naši spletni strani. In mislim, da bodo ti filmi doživeli lep svetoven uspeh.


14.05.2020

Spletni abonma SF

Vsebine Programa Ars


14.05.2020

Kovač anarhist

Vsebine Programa Ars


13.05.2020

Kohezija

Vsebine Programa Ars


13.05.2020

Tolmačenje slovenskega znakovnega jezika

Vsebine Programa Ars


13.05.2020

Janko Petrovec o Zvestobi

Vsebine Programa Ars


12.05.2020

Cannes 2020

Vsebine Programa Ars


12.05.2020

P74

Vsebine Programa Ars


12.05.2020

Nagrade OHO

Vsebine Programa Ars


11.05.2020

Enej Gala

Vsebine Programa Ars


11.05.2020

Simona Hamer

Vsebine Programa Ars


11.05.2020

Cankar

Vsebine Programa Ars


11.05.2020

Kulturna politika

Vsebine Programa Ars


09.05.2020

Glasba povezuje: dr. Helena Korošec

Helena Korošec je doktorica znanosti, kot visokošolska učiteljica je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani za področje lutkovnega in dramskega izražanja. Po končanem študiju v okviru nemškega inštituta za zvočno terapijo je pridobila certifikat praktičarka zvočne masaže Peter Hess® in certificirana strokovnjakinja Peter Hess KliK® na področju komunikacije z zvokom za otroke. Metode dela z zvokom in njegove učinke študira v okviru Britanske akademije za terapijo z zvokom oziroma The British Academy for Sound Therapy. Z dr. Heleno Korošec smo se pogovarjali o glasbi in lutki v pedagoškem procesu, pa tudi o delovanju zvočnih posod na človekovo celostno počutje. Potovali smo na Miklavževo goro v Tuhinjski dolini, se spomnili na ljudsko muziciranje in tradicijo pritrkavanja ter razmišljali o povezavi med zvokom gonga in zvenom zvonov. foto:dr. Helena Korošec (osebni arhiv)


09.05.2020

Glasba povezuje: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer

Ob 8.02 se nam bo po telefonski zvezi pridružila lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer. Spomnili se bomo Zvezdice Zaspanke in drugih marionet, ki so v mali dvoranici v kotu Levstikovega trga nastopale v lutkovnih predstavah, tudi Žogice Marogice češkega avtorja Jana Malika v režiji Jožeta Pengova, ki je aktualna še danes. »Dedek in babica pripadata odpisani generaciji, kljub temu pa skupaj z otroki odpihneta papirnatega zmaja.« Potovali bomo v preddverje Križank, ko vreme še ni bilo tako turbulentno in je ob toplih večerih izvedbo operne predstave zmotilo le oddaljeno brnenje mopeda znamke Tomos, in razmišljali o prepletu likovne umetnosti in glasbe v umetniškem opusu in življenju. Tudi to sobotno jutro vas vabimo, da skupaj z nami zapojete, zaplešete, obudite spomin in z nami delite zgodbo iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si »Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Na fotografiji: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer (osebni arhiv)


09.05.2020

Glasba povezuje: glasbene želje in glasbeni spomini, ki ste jih delili z nami

»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene.« (dr. Maja Derlink) Učinki poslušanja glasbe so raznovrstni, glavni mehanizem delovanja pa je prek vzbujenih čustev in s tem povezane aktivacije različnih možganskih omrežij. Fiziološki učinki se kažejo v srčno-žilnih spremembah, spremembi dihanja, izločanju hormonov, v imunskem sistemu in mišični napetosti. Psihološki učinki glasbe so vidni na področju psihomotoričnega, čustvenega, miselnega in socialnega delovanja posameznika. »Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Poslušanje glasbe je nefarmakološka, cenovno dostopna in neinvazivna metoda zdravljenja, njeni začetki segajo do prvih civilizacij. Starejši so danes v tem smislu odrinjeni, saj danes poslušanje glasbe temelji na uporabi tehnologije, ki je starejšim manj dostopna. Po drugi strani poslušanje glasbe posamezno, predvsem pa v skupini omogoča povezovanje med ljudmi, kar je osnova dobrega razvoja in ohranjanja zdravja vsakega posameznika, tudi starostnikov. Program S skritim leskom se oglaša zakopan spomin nastaja v sodelovanju s strokovnimi sodelavci in z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje, pa tudi v želji snovati skupaj in prispevati k vidnosti že obstoječih raziskav s področja vpliva glasbe na psihofizično počutje. Saj – kot je zapisala dr. Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: »Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?« Program soustvarjajo: dr. Maja Derlink (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), lutkovna oblikovalka in pedagoginja Agata Freyer, Katarina Habe (Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani), glasbena terapevtka Mihaela Kavčič, dr. Helena Korošec (Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani), prof. Uroš Kovačič (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. mag. Špela Loti Knoll (Inštitut Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo), režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, dr. Rajko Muršič (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. med. spec. Igor M. Ravnik, študentka socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Veronika Rogelj in sodelavci Radia Slovenija (Mojca Blažej Cirej, Urban Gruden, Darja Hlavka Godina, Alen Jelen, Tina Ogrin, Gregor Pirš, Saška Rakef in drugi).


08.05.2020

Damjan Damjanovič

Vsebine Programa Ars


07.05.2020

Ljubljana se klanja Sloveniji

Vsebine Programa Ars


07.05.2020

Posledice epidemije

Vsebine Programa Ars


06.05.2020

Erotikon

Vsebine Programa Ars


06.05.2020

Kulturniki

Vsebine Programa Ars


Stran 84 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov