Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sarajevski filmski festival

14.08.2020


Med 14. in 21. avgustom bo 49 filmov tekmovalo v štirih sekcijah. V tekmovalnem programu kratkih filmov je tudi film Zbogom, Vesna slovenske režiserke Sare Kern.

Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v Sarajevu se je vodstvo sarajevskega filmskega festivala pred dnevi odločilo, da bo letošnji festival potekal v celoti na spletu in brez občinstva. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s predstavnico Slovenskega filmskega centra in direktorjem sarajevskega filmskega festivala. Mirsad Purivatra je že na začetku pogovora izpostavil dejstvo, da odločitev za odpoved festivala v fizični obliki ni bila enostavna.

Odločitev, da bo festival v celoti potekal na spletu ste sprejeli na podlagi informacij civilne zaščite ter kriznega štaba ministrstva za zdravje. V Bosni in Hercegovini namreč že več tednov dnevno beležite veliko število novo okuženih z novim koronavirusom. Še pred dnevi ste vztrajali, da bodo vse načrtovane projekcije potekale na prostem. Sedaj pa odločitev, da se festival v celoti preseli na splet. Verjetno je gre za zelo težko odločitev oziroma kakšne posledice so to za vas organizatorje. Nenazadnje festival ni bil odpovedan niti med vojno v Bosni.
Tako je, s takšnim položajem smo se ukvarjali že na festivalu v Berlinu. Tam smo se prvič resnično spopadli z vsemi grozotami in nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša covid 19. Ko smo se prvega marca vrnili iz Berlina, smo se začeli dogovarjati, kako bi lahko organizirali letošnji festival. Upali smo, da ga bo mogoče ohraniti v kar najbolj izvorni obliki. Še pred štirimi, petimi dnevi smo napovedovali, tako kot vsako leto, tradicionalno izvedbo letošnjega Sarajevskega filmskega festivala, na žalost pa so se razmere v mestu bistveno poslabšale.

Treba je povedati, da je bilo Sarajevo sredi junija 20 dni brez enega samega primera okužbe s koronavirusom. To nam je dalo veliko upanja in zelo smo si prizadevali za to, da bi nam uspelo. Hkrati smo se pripravljali tudi na najslabši scenarij in žal smo pet dni pred festivalom prisiljeni uradno objaviti, da gre tokrat le za spletno izdajo.

Kakšni so odzivi ljubiteljev filma kot tudi filmskih ustvarjalcev?
Vse je pripravljeno, spet bomo imeli velik festival. Imeli bomo drugačen festival, vendar smo veseli, da smo dobili veliko podpore svetovnih festivalov, avtorjev, tako regionalnih kot svetovnih. Vsi so z nami in vsi si želijo, da bi se ti filmi prikazovali vsaj na spletu in da bi film ohranili takšen, kot je bil. Tokrat bo torej festival potekal po spletu. Nekateri avtorji, kot je tudi Michel Hazanavicius ali Michel Franco, so nas pozivali, naj še enkrat premislimo o odpovedi, saj si resnično želijo priti v Sarajevo. Rezervirali so si termine. Tudi Mads Mikkelsen je potrdil, da je od 19. do 21. avgusta v Sarajevu. V povezavi z njegovim obiskom bi bila tu še posebna projekcija na prostem s 4000 ljudmi, kjer bi si ogledali njegov veliki filma Lov. Vsi so nas spraševali, ali je res tako nevarno. Odgovoril sem jim, da jih ne morem povabiti sem, ker se bojim, da se lahko okužijo s koronavirusom. Omeniti moram tudi ustvarjalce filmov, ki se predstavljajo v tekmovalnih kategorijah. Številnim naš festival veliko pomeni, saj bo prav tu njihova svetovna premiera. Vsekakor je bilo z vseh strani najprej slišati razočaranje, dan pozneje pa so že prišli odgovori in klici, da je to razumna odločitev. Naslednjo priložnost bomo imeli prihodnje leto.

Če se ozreva na sam program 26. izdaje festivala, bi izpostavili kakšen film ali katerega od ustvarjalcev? Letos žiriji predseduje Mišel Hazanavisius; poznamo ga predvsem kot režiserja črno-bele romantične drame Umetnik, ki je leta 2012 osvojila oskarja za najboljši film. Dobitnik nagrade srce Sarajeva sta tokrat mehiški režiser, scenarist in producent Mišel Franco, eden najpomembnejših sodobnih neodvisnih filmskih ustvarjalcev ter danski igralec Mads Mikelsen.
Nam je seveda v veliko zadovoljstvo, da imamo oskarjevca Hazanaviciusa za predsednika žirije. Tudi letos smo povabili veliko gostov iz tekmovalnih programov, spet bo veliko filmov iz kategorije na prostem. Poudaril bi dva mala filmska dragulja, ki bosta imela svojo svetovno premierno projekcijo v Sarajevu. Najprej je tu avtor Niels Mueller, ki je znan po filmski uspešnici Atentat na Richarda Nixona in je z njo velik uspeh dosegel na festivalu v Cannesu. V Sarajevu se predstavlja z malim ameriškim indie filmom z naslovom Small town Wisconsin. Poudaril bi še kanadski film z naslovom You will remember me režiserja Erica Tessierja. Gre za po mojem še eno malo filmsko mojstrovino, ki si jo bodo ljubitelji filma lahko ogledali na naši spletni strani. In mislim, da bodo ti filmi doživeli lep svetoven uspeh.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Sarajevski filmski festival

14.08.2020


Med 14. in 21. avgustom bo 49 filmov tekmovalo v štirih sekcijah. V tekmovalnem programu kratkih filmov je tudi film Zbogom, Vesna slovenske režiserke Sare Kern.

Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v Sarajevu se je vodstvo sarajevskega filmskega festivala pred dnevi odločilo, da bo letošnji festival potekal v celoti na spletu in brez občinstva. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s predstavnico Slovenskega filmskega centra in direktorjem sarajevskega filmskega festivala. Mirsad Purivatra je že na začetku pogovora izpostavil dejstvo, da odločitev za odpoved festivala v fizični obliki ni bila enostavna.

Odločitev, da bo festival v celoti potekal na spletu ste sprejeli na podlagi informacij civilne zaščite ter kriznega štaba ministrstva za zdravje. V Bosni in Hercegovini namreč že več tednov dnevno beležite veliko število novo okuženih z novim koronavirusom. Še pred dnevi ste vztrajali, da bodo vse načrtovane projekcije potekale na prostem. Sedaj pa odločitev, da se festival v celoti preseli na splet. Verjetno je gre za zelo težko odločitev oziroma kakšne posledice so to za vas organizatorje. Nenazadnje festival ni bil odpovedan niti med vojno v Bosni.
Tako je, s takšnim položajem smo se ukvarjali že na festivalu v Berlinu. Tam smo se prvič resnično spopadli z vsemi grozotami in nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša covid 19. Ko smo se prvega marca vrnili iz Berlina, smo se začeli dogovarjati, kako bi lahko organizirali letošnji festival. Upali smo, da ga bo mogoče ohraniti v kar najbolj izvorni obliki. Še pred štirimi, petimi dnevi smo napovedovali, tako kot vsako leto, tradicionalno izvedbo letošnjega Sarajevskega filmskega festivala, na žalost pa so se razmere v mestu bistveno poslabšale.

Treba je povedati, da je bilo Sarajevo sredi junija 20 dni brez enega samega primera okužbe s koronavirusom. To nam je dalo veliko upanja in zelo smo si prizadevali za to, da bi nam uspelo. Hkrati smo se pripravljali tudi na najslabši scenarij in žal smo pet dni pred festivalom prisiljeni uradno objaviti, da gre tokrat le za spletno izdajo.

Kakšni so odzivi ljubiteljev filma kot tudi filmskih ustvarjalcev?
Vse je pripravljeno, spet bomo imeli velik festival. Imeli bomo drugačen festival, vendar smo veseli, da smo dobili veliko podpore svetovnih festivalov, avtorjev, tako regionalnih kot svetovnih. Vsi so z nami in vsi si želijo, da bi se ti filmi prikazovali vsaj na spletu in da bi film ohranili takšen, kot je bil. Tokrat bo torej festival potekal po spletu. Nekateri avtorji, kot je tudi Michel Hazanavicius ali Michel Franco, so nas pozivali, naj še enkrat premislimo o odpovedi, saj si resnično želijo priti v Sarajevo. Rezervirali so si termine. Tudi Mads Mikkelsen je potrdil, da je od 19. do 21. avgusta v Sarajevu. V povezavi z njegovim obiskom bi bila tu še posebna projekcija na prostem s 4000 ljudmi, kjer bi si ogledali njegov veliki filma Lov. Vsi so nas spraševali, ali je res tako nevarno. Odgovoril sem jim, da jih ne morem povabiti sem, ker se bojim, da se lahko okužijo s koronavirusom. Omeniti moram tudi ustvarjalce filmov, ki se predstavljajo v tekmovalnih kategorijah. Številnim naš festival veliko pomeni, saj bo prav tu njihova svetovna premiera. Vsekakor je bilo z vseh strani najprej slišati razočaranje, dan pozneje pa so že prišli odgovori in klici, da je to razumna odločitev. Naslednjo priložnost bomo imeli prihodnje leto.

Če se ozreva na sam program 26. izdaje festivala, bi izpostavili kakšen film ali katerega od ustvarjalcev? Letos žiriji predseduje Mišel Hazanavisius; poznamo ga predvsem kot režiserja črno-bele romantične drame Umetnik, ki je leta 2012 osvojila oskarja za najboljši film. Dobitnik nagrade srce Sarajeva sta tokrat mehiški režiser, scenarist in producent Mišel Franco, eden najpomembnejših sodobnih neodvisnih filmskih ustvarjalcev ter danski igralec Mads Mikelsen.
Nam je seveda v veliko zadovoljstvo, da imamo oskarjevca Hazanaviciusa za predsednika žirije. Tudi letos smo povabili veliko gostov iz tekmovalnih programov, spet bo veliko filmov iz kategorije na prostem. Poudaril bi dva mala filmska dragulja, ki bosta imela svojo svetovno premierno projekcijo v Sarajevu. Najprej je tu avtor Niels Mueller, ki je znan po filmski uspešnici Atentat na Richarda Nixona in je z njo velik uspeh dosegel na festivalu v Cannesu. V Sarajevu se predstavlja z malim ameriškim indie filmom z naslovom Small town Wisconsin. Poudaril bi še kanadski film z naslovom You will remember me režiserja Erica Tessierja. Gre za po mojem še eno malo filmsko mojstrovino, ki si jo bodo ljubitelji filma lahko ogledali na naši spletni strani. In mislim, da bodo ti filmi doživeli lep svetoven uspeh.


03.04.2020

Simona Škrabec

Vsebine Programa Ars


02.04.2020

"Uspešne knjige so podobne virusom."

Dr. Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske Filozofske fakultete. Z njim smo pretresali knjige in teme, ki jih bere v času epidemije. Med njimi so točke preloma, umetna inteligenca, digitalni nadzor in družbene posledice naštetega.


01.04.2020

"Povpravševanje po e-knjigah je naraslo tudi v Sloveniji."

Pisatelj, prevajalec, urednik in profesor Andrej Blatnik spremlja in soustvarja literaturo tudi v dneh koronavirusa. Več o založniškem in univerzitetnem utripu ter ustvarjanju v teh drugačnih dneh, pa tudi o dilemi po koncu epidemije je povedal v kratkem pogovoru.


31.03.2020

Muzej norosti tudi v filmu Amirja Muratovića

V Slovenskih goricah, na Tratah, v obmejnem kraju z več zaselki, Mura ne ločuje le ljudi dveh držav, Slovenijo in Avstrijo. V tej slikoviti, gričevnati pokrajini, kjer se širijo polja in raste trta, skoraj povsem opuščen stoji grad Cmurek, v katerem so se ljudje desetletja, ko je bila tam še enota Socialnovarstvenega Zavoda Hrastovec, delili na nore in normalne. V nekdanji ustanovi, v kateri so bili oskrbovanci dolga desetletja ograjeni od sveta, je zaživel Muzej norosti. Domačini s Trat, ki so bili z ustanovo zelo povezani, želijo ohraniti to temno zapuščino preteklosti in ji dati novo vsebino, skupaj s prostovoljci z obeh strani meje namreč delujejo v prav posebnem zavodu in skupnosti. Muzej norosti je tudi naslov dokumentarnega filma, ki si ga bo nocoj ob 20:20 mogoče premierno ogledati na 1. programu Televizije Slovenija. V filmu Muzej norosti poleg domačinov, nekdanjih oskrbovancev zaposlenih v gradu Cmurek, literatov in drugih, sodelujejo tudi predstavniki stroke, ki opominjajo, da dandanes takih totalnih ustanov ne potrebujemo več. Magda Tušar se je z režiserjem filma Amirjem Muratovićem o vsebini filma že pogovarjala v oddaji Kulturni fokus, v kateri spremljamo tudi zgodbe o tem živečih ljudeh in portretu samega kraja.


30.03.2020

Gledališče na spletu

Bodo nova, digitalna vrata, skozi katera kultura zdaj vstopa v naše življenje, ostala odprta tudi, ko vse hudo mine? In kako bo to spremenilo svet? Če se gledališče od filma loči prav po živosti izkušnje, pa je oder na zaslonu prav gotovo boljši kot noben oder. In oder lahko postane kar domači kavč. V ljubljanski Drami so 18. marca ob 116. obletnici rojstva našega pesnika Srečka Kosovela začeli novo programsko platformo "Drama od doma". V mesecu slovenske dramatike pa bo nocoj na tretjem programu, programu ARS, ob 22h in pet minut nova radijska igra z naslovom Tih vdih Nejca Gazvode v priredbi Maše Pelko. V njej nastopajo igralci: Jana Zupančič, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc in Vesna Pernarčič. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Maja Cerar, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Radijski Tih vdih je režiral Alen Jelen, dramaturginja je bila Vilma Štritof.


28.03.2020

Nagovor nadškofa Stanislava Zoreta

V nagovoru nadškof Stanislav Zore poziva ljudi, naj še naprej dosledno spoštujejo ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Izraža veliko zahvalo vsem, ki v teh dneh požrtvovalno skrbijo in delajo, da družba normalno deluje.


28.03.2020

Festival sprehodov od doma

V Mariboru bi moral te dni do 29. marca, potekati 3. Festival sprehodov. Iz znanih razlogov so ga v Društvu Hiša! prestavili za nedoločen čas. Ker pa se zavedajo, da v teh dneh potrebujemo nekaj sprostitve in počitka od vsebin, ki jih zaznamuje novi koronavirus, so sprehode pripravili v virtualni obliki z naslovom Festival sprehodov od doma. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.


27.03.2020

Kaj nam pomeni gledališče, koliko ga pogrešamo?

27. marec je svetovni dan gledališča. V teh čudnih časih ponuja drugačen premislek kot sicer. Kaj nam pomeni, koliko ga pogrešamo? O tem govorita slovenska in mednarodna poslanica. Drugo je napisal pakistanski dramatik Šahid Nadim, slovenska poslanica pa je tokrat pesem Saše Pavček, ki je tudi gostja našega pogovora. Pripravila ga je Tadeja Krečič


26.03.2020

Drago Jančar prejme avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost

Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je letošnji prejemnik avstrijske državne nagrade za evropsko književnost, nagrade, ki jo za Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemškem jeziku. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature zapisala, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. K izbiri Draga Jančarja, »velikega pripovednika, kronista in humanista«, kot ga imenuje utemeljitev, je pa njegovih dobro sprejetih romanih Galjot in To noč sem jo videl ter po odmevni esejistiki vsekakor pripomogel tudi lani objavljeni prevod romana In ljubezen tudi. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira tudi pogled v del avstrijske zgodovine in s tem sega na isto področje, kot sta v svojih delih Florjan Lipuš in Maja Haderlap, dobitnika lanske in predlanske avstrijske državne nagrade, enakovredne recimo slovenski Prešernovi nagradi. V Franciji je tik pred izidom roman Galjot, postavljen v 17. stoletje v času kuge. Najdlje pa je Drago Jančar prevajan v nemščino, evropsko nagrado za kratko prozo Augsburg je prejel že pred dobrimi 25 leti, pozneje še Herderjevo nagrado in nagrado Jean Amery. O prestižnosti avstrijske državne nagrade za evropsko književnost pa veliko povejo že imena prejšnjih nagrajencev: lani je bil to Michel Houellebecq, predlani Zadie Smith, leto poprej Karl Ove Knausgard, še nekaj let prej pa poznejši nobelovec Patrick Modiano.


26.03.2020

Drago Jančar prejme avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost

Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je letošnji prejemnik avstrijske državne nagrade za evropsko književnost, nagrade, ki jo za Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemškem jeziku. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature zapisala, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. K izbiri Draga Jančarja, »velikega pripovednika, kronista in humanista«, kot ga imenuje utemeljitev, je pa njegovih dobro sprejetih romanih Galjot in To noč sem jo videl ter po odmevni esejistiki vsekakor pripomogel tudi lani objavljeni prevod romana In ljubezen tudi. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira tudi pogled v del avstrijske zgodovine in s tem sega na isto področje, kot sta v svojih delih Florjan Lipuš in Maja Haderlap, dobitnika lanske in predlanske avstrijske državne nagrade, enakovredne recimo slovenski Prešernovi nagradi. V Franciji je tik pred izidom roman Galjot, postavljen v 17. stoletje v času kuge. Najdlje pa je Drago Jančar prevajan v nemščino, evropsko nagrado za kratko prozo Augsburg je prejel že pred dobrimi 25 leti, pozneje še Herderjevo nagrado in nagrado Jean Amery. O prestižnosti avstrijske državne nagrade za evropsko književnost pa veliko povejo že imena prejšnjih nagrajencev: lani je bil to Michel Houellebecq, predlani Zadie Smith, leto poprej Karl Ove Knausgard, še nekaj let prej pa poznejši nobelovec Patrick Modiano.


24.03.2020

In memoriam: Janez Bermež

Vsebine Programa Ars


23.03.2020

Anja Golob

Ob svetovnem dnevu poezije.


21.03.2020

Boris A. Novak

Ob svetovnem dnevu poezije.


21.03.2020

Feri Lainšček

Ob svetovnem dnevu poezije.


21.03.2020

Svetovni dan poezije

Ob svetovnem dnevu poezije.


13.03.2020

Odbor za kulturo potrdil ministra za kulturo Vaska Simonitija

Parlamentarni odbor za kulturo je v petek potrdil novega ministra za kulturo, Vaska Simonitija. Simoniti, ki je bil kulturni minister tudi v prvi Janševi vladi med letoma 2004 in 2008, je napovedal, da se bo posvetil pripravi Nacionalnega programa za kulturo, strateškega dokumenta kulturne politike. Letos mineva tretje leto, odkar slovenska kultura nima programa, ki si ga je tudi prejšnji minister Zoran Poznič postavil med prednostne naloge in novi vladi zapustil osnutek njegovega predloga. Razprava odbora se ni izognila posledicam epidemije koronavirusa, zaradi katere so do nadaljnjega vrata zaprle kulturne ustanove po vsej Sloveniji, medtem pa so številni samozaposleni ostali brez naročil. Več v prispevku.


10.03.2020

Odpovedi prireditev zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa

Da bi zajezili širjenje koronavirusa, so od torka do nadaljnjega prepovedane prireditve v zaprtih prostorih z več kot 100 udeleženci. Inšpekcijska služba Ministrstva za zdravje spremlja razmere na terenu 24 ur na dan in v primeru kršitev izdaja globe. V kulturnih ustanovah in podjetjih se ves teden vrstijo odpovedi napovedanih dogodkov. V svetu založništva in literature odpovedujejo promocijske dejavnosti, odpovedani so dogodki v knjižnicah, medtem ko kinodvorane ter galerije in muzeji ostajajo odprti. Omogočeni so ogledi razstav posameznim obiskovalcem oziroma manjšim skupinam. Kulturne ustanove ob kriznem dogajanju, ki je v zadnjih dnem zajelo kulturno dogajanje pri nas, pričakujejo zajetno finančno škodo.


04.03.2020

Mesec slovenske dramatike

Mesec slovenske dramatike


Stran 88 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov