Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sarajevski filmski festival

14.08.2020


Med 14. in 21. avgustom bo 49 filmov tekmovalo v štirih sekcijah. V tekmovalnem programu kratkih filmov je tudi film Zbogom, Vesna slovenske režiserke Sare Kern.

Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v Sarajevu se je vodstvo sarajevskega filmskega festivala pred dnevi odločilo, da bo letošnji festival potekal v celoti na spletu in brez občinstva. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s predstavnico Slovenskega filmskega centra in direktorjem sarajevskega filmskega festivala. Mirsad Purivatra je že na začetku pogovora izpostavil dejstvo, da odločitev za odpoved festivala v fizični obliki ni bila enostavna.

Odločitev, da bo festival v celoti potekal na spletu ste sprejeli na podlagi informacij civilne zaščite ter kriznega štaba ministrstva za zdravje. V Bosni in Hercegovini namreč že več tednov dnevno beležite veliko število novo okuženih z novim koronavirusom. Še pred dnevi ste vztrajali, da bodo vse načrtovane projekcije potekale na prostem. Sedaj pa odločitev, da se festival v celoti preseli na splet. Verjetno je gre za zelo težko odločitev oziroma kakšne posledice so to za vas organizatorje. Nenazadnje festival ni bil odpovedan niti med vojno v Bosni.
Tako je, s takšnim položajem smo se ukvarjali že na festivalu v Berlinu. Tam smo se prvič resnično spopadli z vsemi grozotami in nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša covid 19. Ko smo se prvega marca vrnili iz Berlina, smo se začeli dogovarjati, kako bi lahko organizirali letošnji festival. Upali smo, da ga bo mogoče ohraniti v kar najbolj izvorni obliki. Še pred štirimi, petimi dnevi smo napovedovali, tako kot vsako leto, tradicionalno izvedbo letošnjega Sarajevskega filmskega festivala, na žalost pa so se razmere v mestu bistveno poslabšale.

Treba je povedati, da je bilo Sarajevo sredi junija 20 dni brez enega samega primera okužbe s koronavirusom. To nam je dalo veliko upanja in zelo smo si prizadevali za to, da bi nam uspelo. Hkrati smo se pripravljali tudi na najslabši scenarij in žal smo pet dni pred festivalom prisiljeni uradno objaviti, da gre tokrat le za spletno izdajo.

Kakšni so odzivi ljubiteljev filma kot tudi filmskih ustvarjalcev?
Vse je pripravljeno, spet bomo imeli velik festival. Imeli bomo drugačen festival, vendar smo veseli, da smo dobili veliko podpore svetovnih festivalov, avtorjev, tako regionalnih kot svetovnih. Vsi so z nami in vsi si želijo, da bi se ti filmi prikazovali vsaj na spletu in da bi film ohranili takšen, kot je bil. Tokrat bo torej festival potekal po spletu. Nekateri avtorji, kot je tudi Michel Hazanavicius ali Michel Franco, so nas pozivali, naj še enkrat premislimo o odpovedi, saj si resnično želijo priti v Sarajevo. Rezervirali so si termine. Tudi Mads Mikkelsen je potrdil, da je od 19. do 21. avgusta v Sarajevu. V povezavi z njegovim obiskom bi bila tu še posebna projekcija na prostem s 4000 ljudmi, kjer bi si ogledali njegov veliki filma Lov. Vsi so nas spraševali, ali je res tako nevarno. Odgovoril sem jim, da jih ne morem povabiti sem, ker se bojim, da se lahko okužijo s koronavirusom. Omeniti moram tudi ustvarjalce filmov, ki se predstavljajo v tekmovalnih kategorijah. Številnim naš festival veliko pomeni, saj bo prav tu njihova svetovna premiera. Vsekakor je bilo z vseh strani najprej slišati razočaranje, dan pozneje pa so že prišli odgovori in klici, da je to razumna odločitev. Naslednjo priložnost bomo imeli prihodnje leto.

Če se ozreva na sam program 26. izdaje festivala, bi izpostavili kakšen film ali katerega od ustvarjalcev? Letos žiriji predseduje Mišel Hazanavisius; poznamo ga predvsem kot režiserja črno-bele romantične drame Umetnik, ki je leta 2012 osvojila oskarja za najboljši film. Dobitnik nagrade srce Sarajeva sta tokrat mehiški režiser, scenarist in producent Mišel Franco, eden najpomembnejših sodobnih neodvisnih filmskih ustvarjalcev ter danski igralec Mads Mikelsen.
Nam je seveda v veliko zadovoljstvo, da imamo oskarjevca Hazanaviciusa za predsednika žirije. Tudi letos smo povabili veliko gostov iz tekmovalnih programov, spet bo veliko filmov iz kategorije na prostem. Poudaril bi dva mala filmska dragulja, ki bosta imela svojo svetovno premierno projekcijo v Sarajevu. Najprej je tu avtor Niels Mueller, ki je znan po filmski uspešnici Atentat na Richarda Nixona in je z njo velik uspeh dosegel na festivalu v Cannesu. V Sarajevu se predstavlja z malim ameriškim indie filmom z naslovom Small town Wisconsin. Poudaril bi še kanadski film z naslovom You will remember me režiserja Erica Tessierja. Gre za po mojem še eno malo filmsko mojstrovino, ki si jo bodo ljubitelji filma lahko ogledali na naši spletni strani. In mislim, da bodo ti filmi doživeli lep svetoven uspeh.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Sarajevski filmski festival

14.08.2020


Med 14. in 21. avgustom bo 49 filmov tekmovalo v štirih sekcijah. V tekmovalnem programu kratkih filmov je tudi film Zbogom, Vesna slovenske režiserke Sare Kern.

Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije v Sarajevu se je vodstvo sarajevskega filmskega festivala pred dnevi odločilo, da bo letošnji festival potekal v celoti na spletu in brez občinstva. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s predstavnico Slovenskega filmskega centra in direktorjem sarajevskega filmskega festivala. Mirsad Purivatra je že na začetku pogovora izpostavil dejstvo, da odločitev za odpoved festivala v fizični obliki ni bila enostavna.

Odločitev, da bo festival v celoti potekal na spletu ste sprejeli na podlagi informacij civilne zaščite ter kriznega štaba ministrstva za zdravje. V Bosni in Hercegovini namreč že več tednov dnevno beležite veliko število novo okuženih z novim koronavirusom. Še pred dnevi ste vztrajali, da bodo vse načrtovane projekcije potekale na prostem. Sedaj pa odločitev, da se festival v celoti preseli na splet. Verjetno je gre za zelo težko odločitev oziroma kakšne posledice so to za vas organizatorje. Nenazadnje festival ni bil odpovedan niti med vojno v Bosni.
Tako je, s takšnim položajem smo se ukvarjali že na festivalu v Berlinu. Tam smo se prvič resnično spopadli z vsemi grozotami in nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša covid 19. Ko smo se prvega marca vrnili iz Berlina, smo se začeli dogovarjati, kako bi lahko organizirali letošnji festival. Upali smo, da ga bo mogoče ohraniti v kar najbolj izvorni obliki. Še pred štirimi, petimi dnevi smo napovedovali, tako kot vsako leto, tradicionalno izvedbo letošnjega Sarajevskega filmskega festivala, na žalost pa so se razmere v mestu bistveno poslabšale.

Treba je povedati, da je bilo Sarajevo sredi junija 20 dni brez enega samega primera okužbe s koronavirusom. To nam je dalo veliko upanja in zelo smo si prizadevali za to, da bi nam uspelo. Hkrati smo se pripravljali tudi na najslabši scenarij in žal smo pet dni pred festivalom prisiljeni uradno objaviti, da gre tokrat le za spletno izdajo.

Kakšni so odzivi ljubiteljev filma kot tudi filmskih ustvarjalcev?
Vse je pripravljeno, spet bomo imeli velik festival. Imeli bomo drugačen festival, vendar smo veseli, da smo dobili veliko podpore svetovnih festivalov, avtorjev, tako regionalnih kot svetovnih. Vsi so z nami in vsi si želijo, da bi se ti filmi prikazovali vsaj na spletu in da bi film ohranili takšen, kot je bil. Tokrat bo torej festival potekal po spletu. Nekateri avtorji, kot je tudi Michel Hazanavicius ali Michel Franco, so nas pozivali, naj še enkrat premislimo o odpovedi, saj si resnično želijo priti v Sarajevo. Rezervirali so si termine. Tudi Mads Mikkelsen je potrdil, da je od 19. do 21. avgusta v Sarajevu. V povezavi z njegovim obiskom bi bila tu še posebna projekcija na prostem s 4000 ljudmi, kjer bi si ogledali njegov veliki filma Lov. Vsi so nas spraševali, ali je res tako nevarno. Odgovoril sem jim, da jih ne morem povabiti sem, ker se bojim, da se lahko okužijo s koronavirusom. Omeniti moram tudi ustvarjalce filmov, ki se predstavljajo v tekmovalnih kategorijah. Številnim naš festival veliko pomeni, saj bo prav tu njihova svetovna premiera. Vsekakor je bilo z vseh strani najprej slišati razočaranje, dan pozneje pa so že prišli odgovori in klici, da je to razumna odločitev. Naslednjo priložnost bomo imeli prihodnje leto.

Če se ozreva na sam program 26. izdaje festivala, bi izpostavili kakšen film ali katerega od ustvarjalcev? Letos žiriji predseduje Mišel Hazanavisius; poznamo ga predvsem kot režiserja črno-bele romantične drame Umetnik, ki je leta 2012 osvojila oskarja za najboljši film. Dobitnik nagrade srce Sarajeva sta tokrat mehiški režiser, scenarist in producent Mišel Franco, eden najpomembnejših sodobnih neodvisnih filmskih ustvarjalcev ter danski igralec Mads Mikelsen.
Nam je seveda v veliko zadovoljstvo, da imamo oskarjevca Hazanaviciusa za predsednika žirije. Tudi letos smo povabili veliko gostov iz tekmovalnih programov, spet bo veliko filmov iz kategorije na prostem. Poudaril bi dva mala filmska dragulja, ki bosta imela svojo svetovno premierno projekcijo v Sarajevu. Najprej je tu avtor Niels Mueller, ki je znan po filmski uspešnici Atentat na Richarda Nixona in je z njo velik uspeh dosegel na festivalu v Cannesu. V Sarajevu se predstavlja z malim ameriškim indie filmom z naslovom Small town Wisconsin. Poudaril bi še kanadski film z naslovom You will remember me režiserja Erica Tessierja. Gre za po mojem še eno malo filmsko mojstrovino, ki si jo bodo ljubitelji filma lahko ogledali na naši spletni strani. In mislim, da bodo ti filmi doživeli lep svetoven uspeh.


21.11.2019

Kronika LIFFa: Bog obstaja, ime ji je Petrunija, Dnevnik Diane Budisavljević, Nesresčniki, O neskončnosti

Predstavljamo dva odlična filma, ki sta tudi slovenski koprodukciji. Prvega podpisuje makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska. Scenarij za njen film Bog obstaja, ime ji je Petrunija izhaja iz resničnega dogodka. Drugi koprodukcijski film je posnela mlada hrvaška režiserka Dana Budisavljević – z Dnevnikom Diane Budisavljević je že poleti dvignila na noge puljsko Areno in postala zmagovalka festivala. Poseben filmski univerzuma maestra Roya Anderssona pa povzema film O neskončnosti, ki je sestavljen iz kratkih, tudi zelo duhovitih vinjet o stiskah in srečah našega vsakdana. Ali kot pravi eden izmed likov v filmu - Glavno je, da smo živi, se vam ne zdi?!


20.11.2019

Kronika Liffa, 20. 11. 2019

Jaz sem Frenk, O, čudovita noč, Marianne in Leonard: Ljubezenske pesmi.


19.11.2019

Kronika Liffa, 19. 11.

Razbijalka sistema, Resnica, Obtožujem!


18.11.2019

Kronika Liffa, 18.11. 2019

Po projekcijah na sarajevskem festivalu je še Liffe najbolj radovednim pokazal prva dela nove domače kriminalne serije Jezero; v jesenske kostanjeve gozdove, med suho listje in ježice, v magijo skrajnega slovenskega zahoda gledalca odpelje film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, prvenec Gregorja Božiča. Ken Loach pa je izhodišče svoje nove filmske zgodbe Med tem ko vas ni bilo postavil v Newcastle, kjer družina sanja o svojem stanovanju.


15.11.2019

Abel Ferrara

Liffe je v sredo odprl avtobiografski film Abela Ferrare, ki zadnja leta živi in ustvarja v Rimu. Willem Dafoe, ki je upodobil že Piera Paola Pasolinija v prejšnjem avtorjevem filmu, je v filmu Tommaso odigral režiserja samega, njegova resnična žena in hči sta odigrali sami sebe. Ferrari, ki si je ustvaril ime predvsem z vrsto žanrskih filmov, ki so postali kultni, na primer s Tatovi teles in z Angelom maščevanja, je na festivalu namenjena sekcija Posvečeno. Tesa Drev se je srečala z režiserjem.


15.11.2019

Retrospektiva kubanskega filma

Retrospektivni del Liffa je posvečen belgijsko-francoski cineastki Agnes Varda in njeni več kot 60 let trajajoči ustvarjalni poti, ki je usodno zaznamovala filmsko razmišljanje mnogih, ki so prišli za njo. Letos preminula Varda je snemala na vseh koncih sveta. Njena zvedavost jo je vodila do Kube, kjer je pred kamero postavila Fidela Castra. Zvedavost pa je vodila tudi programskega direktorja Liffa Simona Popka, ki je pripravil prvi celovitejši pregled kubanskega filma pri nas. Liffovo retrospektivo kubanskega filma predstavlja Denis Valič.


14.11.2019

Kronika Liffa, 14. 11. 2019

Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo. V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje. Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.


13.11.2019

Začenja se jubilejni 30. Ljubljanski filmski festival

Nocoj se v Cankarjevem domu v Ljubljani začenja najbolj pričakovani filmski dogodek leta, Liffe. Organizatorji na jubilejnem 30. ljubljanskem filmskem festivalu pričakujejo milijontega obiskovalca. V šestih ljubljanskih kinih in še v treh v Mariboru, Novem mestu in Celju bodo do 24. novembra zavrteli 97 celovečernih in 18 kratkih filmov.


13.11.2019

Kronika Liffa, 13. 11. 2019

Liff se začenja in sicer že tridesetič po vrsti. Prvih 18 let ga je vodila Jelka Stergel. Kot je dejala v Arsovem forumu, ki bo na sporedu jutri ob 14.05 na Tretjem, je danes ponosna, da je festival uspel predstaviti najboljše filmske avtorje že na njihovih začetkih ...


12.11.2019

100 let od rojstva Franceta Štiglica

Na današnji dan pred 100 leti se je rodil France Štiglic, avtor 15ih igranih celovečercev, med katerimi je tudi prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji iz leta 1948, ter avtor vrste kratkih, dokumentarnih filmov in petih televizijskih nadaljevank. Že oktober je bil v Slovenski kinoteki posvečen retrospektivi njegovih del, še do petka je v teku 1. Slovenski teden filma, namenjen filmski vzgoji, v središču katerega je prav tako Štiglic, danes pa bo v Kranju na ogled njegov na novo digitalno restavriran film Tistega lepega dne. Poroča Tesa Drev.


05.11.2019

Pred prenosom 2. koncerta Sozvočje svetov

Poslušajte pogovora z umetnostno zgodovinarko Saro Müller in s kitaristom Makom Grgićem.


05.11.2019

Tibor Mihelič Syed: "Navedbe so bile iztrgane iz konteksta"

O polemiki, ki je zadnje tedne zaposlovala gledališko javnost. Potem ko je 19. oktobra novinar Peter Rak v časniku Delo opozoril, da naj bi Slovensko mladinsko gledališče zadnjih letih izgubilo polovico zvestega občinstva, umetniški ansambel pa naj bi bil razdeljen, se je danes odzvalo še vodstvo Slovenskega mladinskega gledališča in ovrglo navedbe iz članka. Urban Tarman.


22.10.2019

Festival Cellofest

V ponedeljek so v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopili violončelista Marco Testori in Gregor Fele ter čembalist Domen Marinčič. Glasbeniki so nastopili v okviru festivala Cellofest in izvedli program baročnih skladb za dva violončela in čembalo. Prispevek Marka Šetinca.


23.10.2019

Prenovljen Muzej sodobne umetnosti v New Yorku

V ponedeljek se je po štirih mesecih prenovitvenih del znova odprl Muzej sodobne umetnosti v New Yorku. S 450 milijonov dolarjev vrednim projektom je muzej razširil razstavne površine za tretjino. Prispevek ameriškega dopisnika Andreja Stoparja.


19.10.2019

Frankfurtski knjižni sejem: digitalno je stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej

V Frankfurtu se zaključuje mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Po letu 2012 nemški založniki prvič beležijo manjšo rast. Fenomen sejma so letos zvočne knjige, v ospredju raziskovalnih projektov pa je umetna inteligenca in njeni vplivi na založništvo. Sejem je odprla nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk, častna gostja je Norveška.


18.10.2019

Frankfurtski knjižni sejem: pogovor z Dragom Jančarjem

V slovenskem programu izstopa gostovanje Draga Jančarja na enem izmed najuglednejših prizorišč frankfurtskega sejma, tako imenovani Modri zofi, ki ga sooblikujejo štirje medijski partnerji. Pogovor je tekel o romanu In ljubezen tudi, ki se je v septembru znašel na samem vrhu lestvice avstrijske radiotelevizije ORF. Aleksander Čobec je Draga Jančarja povabil pred mikrofon tik pred njegovim današnjim nastopom v Frankfurtu.


16.10.2019

Frankfurt - pogovor Miha Kovač

V Frankfurtu poteka mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Na njem se predstavlja okoli 7500 razstavljavcev iz 109 držav, častna gostja je Norveška. Med osrednjimi gosti sejma je nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Več pa Aleksander Čobec v pogovoru z Miho Kovačem, profesorjem bibliotekarstva na ljubljanski filozofski fakulteti.


30.09.2019

“Avstrijski Van Gogh”

»Avstrijski  Van Gogh« je krilatica, s katero so kritiki označili Richarda Gerstla, ki danes velja za prvega avstrijskega ekspresionista. Pretekli konec tedna so v dunajskem Leopoldovem muzeju odprli razstavo, ki tega sopotnika Egona Schieleja, Oskarja Kokoschke ter Gustava Klimta predstavlja v širšem kontekstu. Več o razstavi, ki bo odprta do dvajsetega januarja prihodnje leto, pa Gregor Podlogar.


23.09.2019

FSF 2019

Sklenil se je Festival slovenskega filma v Portorožu. Prikazanih je bilo 106 filmov, 57 v tekmovalnem programu. Festival je izzvenel v znamenju poziva tako nagrajenega režiserja Gregorja Božiča kot žiranta Roka Bička, da dobri filmi zahtevajo dobre pogoje dela, s tem sta spomnila na obljubo slovenske politike na Odboru za kulturo DZ, da je slovenskemu filmu potrebno do leta 2022 zvišati sredstva na 11 milijonov evrov. Matej Juh:


23.09.2019

Marina Abramović: Čistilec

V beograjskem Muzeju sodobne umetnosti so odprli dolgo pričakovano retrospektivo ikone performansa Marine Abramović. Umetnica, ki je medtem postala svetovna zvezda, se s postavitvijo z naslovom Čistilec, nekakšno retrospektivo svojega ustvarjanja, čeprav sama tega izraza ne mara, po 44-ih letih vrača v rojstvo mesto. Razstava je premiero doživela leta 2017 na Švedskem, v Oslu jo je obiskala srbska premierka in takrat Marino Abramović povabila v Srbijo, ki je tako sedma država, kjer si je dela mogoče ogledati. In v Beogradu, pravijo organizatorji in obiskovalce, presega dosedanje postavitve.


Stran 91 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov