Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob državnem prazniku izpostavljamo nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
V Literarnem programu bomo ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni pozornost namenili trem opaznim slovenskim pisateljem, ki so življenjsko in ustvarjalno povezani s Prekmurjem: Dušanu Šarotarju, Vladimirju P. Štefanecu in Štefanu Kardošu. Opozorili bomo na ustvarjanje angleškega pesnika Teda Hughesa, ki se je rodil pred 90. leti. Ob smrti pomembnega hrvaškega pesnika, esejista in prevajalca, akademika Tonka Maroevića bomo ponovili Literarni nokturno, za katerega je drugi mojster besede Boris A. Novak lani prevedel nekaj njegovih sonetov.
Mineva 101 leto, odkar so se prekmurski Slovenci po prvi svetovni vojni združili z matičnim narodom. Lani smo okroglo obletnico zaznamovali zelo slovesno, tudi letos pa bomo ob državnem prazniku izpostavili nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
Prekmurski pisatelj Dušan Šarotar pravi, da ves čas piše eno knjigo in da so vse njegove knjige, četudi zvrstno različne, ena sama pesem. Kot Šarotar razkriva v svoji avtopoetični meditaciji z naslovom Ne morje ne zemlja, je ta pesem (ali pa vsaka posamezna avtorjeva knjiga) tudi svojevrsten, nujno okrnjen in nedokončan spomin ter opis poti po njegovih notranjih ali stvarnih pokrajinah. Neizbrisen pečat mu dajejo panonske ravnice, njihovi ljudje in njihova nemalokrat tragična zgodovina. V oddaji Spomini, pisma in potopisi bo Šarotarjevo besedilo interpretiral Matej Puc.
Literarni portret bo namenjen pisatelju Štefanu Kardošu. Doslej je napisal pet romanov in se z vsemi uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik, za roman Rizling polka pa jo je tudi dobil. V njegovih delih na različne načine živijo ljudje iz Prekmurja - večinoma naši sodobniki, segel pa je tudi generacijo ali dve v preteklost. Literarni portret je leta 2012 pripravil Marko Golja.
Da zgodovina ni ne črno-bela ne preprosta, razkriva tudi roman Republika jutranje rose pisatelja in likovnega kritika Vladimirja P. Štefaneca – odlomek bomo predvajali v Literarnemu nokturnu v ponedeljek, 17.8.. V leta 2006 objavljeni knjigi predstavlja prepišno naravo zgodovine, kot so jo doživeli prekmurski rojaki po prvi svetovni vojni. Odlomek bo interpretiral dramski igralec Lotos Vincenc Šparovec.
Pred 90 leti se je rodil Ted Hughes, eden najpomembnejših angleških pesnikov 20. stoletja. Na sprejem njegove poezije je opazno vplivalo dejstvo, da je bil poročen s pomembno ameriško pesnico Sylvio Plath, ki si je, potem ko sta se razšla, vzela življenje; nekateri kritiki in občudovalci Plathove prav njemu pripisujejo krivdo za njeno prezgodnjo in tragično smrt. Hughesovo zadnje pesniško delo Pisma za rojstni dan je izšlo v letu njegove smrti 1998 in je tematsko vezano na njegov odnos s Sylvio Plath. Literarni večer o Tedu Hughesu in njegovi zadnji zbirki je leta 2000 pripravila Barbara Zorman.
Z Literarnim nokturnom pa se bomo v četrtek, 20.8. poklonili nedavno preminulemu hrvaškemu pesniku, esejistu in prevajalcu Tonku Maroeviću. Rodil se je leta 1941 v Splitu, tam je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1974 je tam tudi doktoriral. Najprej je bil asistent na katedri za zgodovino umetnosti srednjega veka, od 1970 do 2011, ko se je upokojil kot znanstveni svetnik, je deloval na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu. Bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in od leta 2011 dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podpredsednik Matice hrvatske in njen urednik za literaturo. Prejel je vrsto nagrad za pesništvo, kritiko in italijanistiko na Hrvaškem in v tujini.
Veliko je prevajal, največ iz italijanščine in iz francoščine, španščine in katalonščine. Pomembno je bil povezan tudi s slovensko kulturo, predvsem na likovnem in literarnem področju, ki ju je odlično poznal. V Literarnem nokturnu boste slišali sonete Tonka Maroevića, ki jih je prepesnil Boris A. Novak. Oddajo smo posneli lani aprila. Takrat je Maroevićevo poezijo interpretiral dramski igralec Primož Pirnat.
Literarne oddaje med 16. in 22. avgustom 2020
16. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Pepček
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Dušan Šarotar: Ne morje ne zemlja
22.05 Literarni portret - Štefan Kardoš
23.50 Literarni nokturno - Charles Bukowski: Pošta17. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladimir P. Štefanec: Republika jutranje rose18. avgust
21.00 Literarni večer - Ted Hughes: Pisma za rojstni dan
23.50 Literarni nokturno - Honoré de Balzac: Obup iz ljubezni19. avgust
11.05 Literarna matineja - Denis Diderot: Rameaujev nečak
23.50 Literarni nokturno - Jure Jakob: Sajenci20. avgust
21.05 Literarni večer - Julian Tuwim: Poljski plešoči Sokrat
23.50 Literarni nokturno - Tonko Maroević: Sonetna stroka21. avgust
23.50 Literarni nokturno - Mark Twain: O brivcih22. avgust
18.00 Izbrana proza - Andrej Morovič: Pol ducata ljudi
23.50 Literarni nokturno - Irvine Welsh: Poljubljanje in pobotanje
Ob državnem prazniku izpostavljamo nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
V Literarnem programu bomo ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni pozornost namenili trem opaznim slovenskim pisateljem, ki so življenjsko in ustvarjalno povezani s Prekmurjem: Dušanu Šarotarju, Vladimirju P. Štefanecu in Štefanu Kardošu. Opozorili bomo na ustvarjanje angleškega pesnika Teda Hughesa, ki se je rodil pred 90. leti. Ob smrti pomembnega hrvaškega pesnika, esejista in prevajalca, akademika Tonka Maroevića bomo ponovili Literarni nokturno, za katerega je drugi mojster besede Boris A. Novak lani prevedel nekaj njegovih sonetov.
Mineva 101 leto, odkar so se prekmurski Slovenci po prvi svetovni vojni združili z matičnim narodom. Lani smo okroglo obletnico zaznamovali zelo slovesno, tudi letos pa bomo ob državnem prazniku izpostavili nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
Prekmurski pisatelj Dušan Šarotar pravi, da ves čas piše eno knjigo in da so vse njegove knjige, četudi zvrstno različne, ena sama pesem. Kot Šarotar razkriva v svoji avtopoetični meditaciji z naslovom Ne morje ne zemlja, je ta pesem (ali pa vsaka posamezna avtorjeva knjiga) tudi svojevrsten, nujno okrnjen in nedokončan spomin ter opis poti po njegovih notranjih ali stvarnih pokrajinah. Neizbrisen pečat mu dajejo panonske ravnice, njihovi ljudje in njihova nemalokrat tragična zgodovina. V oddaji Spomini, pisma in potopisi bo Šarotarjevo besedilo interpretiral Matej Puc.
Literarni portret bo namenjen pisatelju Štefanu Kardošu. Doslej je napisal pet romanov in se z vsemi uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik, za roman Rizling polka pa jo je tudi dobil. V njegovih delih na različne načine živijo ljudje iz Prekmurja - večinoma naši sodobniki, segel pa je tudi generacijo ali dve v preteklost. Literarni portret je leta 2012 pripravil Marko Golja.
Da zgodovina ni ne črno-bela ne preprosta, razkriva tudi roman Republika jutranje rose pisatelja in likovnega kritika Vladimirja P. Štefaneca – odlomek bomo predvajali v Literarnemu nokturnu v ponedeljek, 17.8.. V leta 2006 objavljeni knjigi predstavlja prepišno naravo zgodovine, kot so jo doživeli prekmurski rojaki po prvi svetovni vojni. Odlomek bo interpretiral dramski igralec Lotos Vincenc Šparovec.
Pred 90 leti se je rodil Ted Hughes, eden najpomembnejših angleških pesnikov 20. stoletja. Na sprejem njegove poezije je opazno vplivalo dejstvo, da je bil poročen s pomembno ameriško pesnico Sylvio Plath, ki si je, potem ko sta se razšla, vzela življenje; nekateri kritiki in občudovalci Plathove prav njemu pripisujejo krivdo za njeno prezgodnjo in tragično smrt. Hughesovo zadnje pesniško delo Pisma za rojstni dan je izšlo v letu njegove smrti 1998 in je tematsko vezano na njegov odnos s Sylvio Plath. Literarni večer o Tedu Hughesu in njegovi zadnji zbirki je leta 2000 pripravila Barbara Zorman.
Z Literarnim nokturnom pa se bomo v četrtek, 20.8. poklonili nedavno preminulemu hrvaškemu pesniku, esejistu in prevajalcu Tonku Maroeviću. Rodil se je leta 1941 v Splitu, tam je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1974 je tam tudi doktoriral. Najprej je bil asistent na katedri za zgodovino umetnosti srednjega veka, od 1970 do 2011, ko se je upokojil kot znanstveni svetnik, je deloval na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu. Bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in od leta 2011 dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podpredsednik Matice hrvatske in njen urednik za literaturo. Prejel je vrsto nagrad za pesništvo, kritiko in italijanistiko na Hrvaškem in v tujini.
Veliko je prevajal, največ iz italijanščine in iz francoščine, španščine in katalonščine. Pomembno je bil povezan tudi s slovensko kulturo, predvsem na likovnem in literarnem področju, ki ju je odlično poznal. V Literarnem nokturnu boste slišali sonete Tonka Maroevića, ki jih je prepesnil Boris A. Novak. Oddajo smo posneli lani aprila. Takrat je Maroevićevo poezijo interpretiral dramski igralec Primož Pirnat.
Literarne oddaje med 16. in 22. avgustom 2020
16. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Pepček
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Dušan Šarotar: Ne morje ne zemlja
22.05 Literarni portret - Štefan Kardoš
23.50 Literarni nokturno - Charles Bukowski: Pošta17. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladimir P. Štefanec: Republika jutranje rose18. avgust
21.00 Literarni večer - Ted Hughes: Pisma za rojstni dan
23.50 Literarni nokturno - Honoré de Balzac: Obup iz ljubezni19. avgust
11.05 Literarna matineja - Denis Diderot: Rameaujev nečak
23.50 Literarni nokturno - Jure Jakob: Sajenci20. avgust
21.05 Literarni večer - Julian Tuwim: Poljski plešoči Sokrat
23.50 Literarni nokturno - Tonko Maroević: Sonetna stroka21. avgust
23.50 Literarni nokturno - Mark Twain: O brivcih22. avgust
18.00 Izbrana proza - Andrej Morovič: Pol ducata ljudi
23.50 Literarni nokturno - Irvine Welsh: Poljubljanje in pobotanje
Vrata odpira nov festival, Jazz festival Piran-Portorož. Štiridnevni program je zastavljen velikopotezno, z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa. Med njim sta tudi lanski grammyjev nagrajenec Ivan Melon Lewis in brazilska glasbena legenda Gilberto Gil. Vse do sobote, 2. julija, se bo v portoroškem Avditoriju in piranskem gledališču Tartini zvrstilo osem koncertov raznovrstne glasbe. Umetniški vodja festivala je Brane Rončel.
Naslov skupinske razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov »Giardino all'italiana – nove težnje v italijanskem slikarstvu« je seveda prispodoba, izhaja pa iz zgodovinskega pojma: italijanski renesančni vrt, kamor so se od 16. stoletja naprej vrtnarji severno od Alp hodili učit, kako neukročeno naravo ukrotiti z načeli Evklidove geometrije. »Giardino all'italiana« je, kot pravi kurator Antonio Grulli, današnja Italija, ki po zaslugi preroda figuralnega slikarstva nove generacije ponovno doživlja razcvet. Do 11. septembra si jo lahko ogledamo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.
Na nekatere ljubljanske ulice in trge vabi Street Art Festival. Gre za festival ulične umetnosti, ki je zasnovan iz ljubezni do grafitov, performansov in ostalih intervencij v javnem prostoru. Organizatorju, Inštitutu za urbana vprašanja, se je tokrat kot koproducent pridružil Center urbane kulture – Kino Šiška, kjer bo med drugim potekal pester konferenčni del programa. Festivalsko dogajanje spodbuja k aktivnemu branju ulic, obenem pa podpira mlade, še neuveljavljene generacije uličnih umetnic in umetnikov.
S koncertom Tria Filippa Oreficeja se na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici začenja festival saksofonistov SAXGO22. Festival z najdaljšo tradicijo v mestu vključuje še mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta tako vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in džezovskega saksofona. Obisk vseh koncertov je brezplačen.
Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.
Slovenska pisateljica Ana Marwan je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Mednarodno žirijo je prepričala z besedilom z naslovom Wechselkröte. Za nagrado se je potegovalo štirinajst avtorjev.
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je prejel pisatelj Roman Rozina, in sicer za roman Sto let slepote. V njem skozi osebne usode prikazuje življenje v rudarskih revirjih skozi celotno dvajseto stoletje. Roman Rozina vodi »bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke in še za vse drugo,« je v utemeljitvi zapisala petčlanska žirija pod vodstvom Mimi Podkrižnik.
S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo bo uprizoril Tomaž Lapajne Dekleva se v četrtek, 23. junija v Gornji Radgoni začenja 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga prireja gledališče Ane Monro. Potekal bo v kar 13 slovenskih mestih, posebnost 25. jubilejne izdaje pa je ta, da se seli tudi na splet. Karavana Ane Desetnice bo v Ljubljano pripotovala 29. junija ter uprizorila otvoritveni spektakel nad Tromostovjem. Več o samem programu ter prizoriščih festivala je povedala producentka festivala Polona Prosen.
Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si
"Če si ne moremo zamišljati prihodnosti, je tudi ne moremo živeti"
Naslov se nanaša na sedem sekund dolg kader, v katerem se je prvič v zgodovini umetniškega filma pojavila gola ženska. To je bila Heddy Lamarr, igralka judovskega porekla rojena na Dunaju. Monodrama, ki jo je napisal avstrijski dramatik Peter Turrini se osredotoča predvsem na jesen njenega življenja, v njej jo uzremo kot žensko, ki je bila kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V predstavi so ustvarjalne moči združili slovenski in francoski umetniki. Režijo in scenografijo sta prispevala priznana francoska gledališčnika, Jean-Claude Berutti in Rudy Sabounghi. Dramaturginja je Diana Koloini, v predstavi pa v glavni vlogi nastopa Polona Vetrih. Pogumno je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda. Zaznamovali so jo zgodnja slava, razmeroma kratka igralska kariera, številne poroke in veliko bogastvo, njena brezčasna lepota ter številne lepotne operacije. Pogled v njeno življenje pa odstre tudi njeno izjemno inteligenco. Bila je namreč izumiteljica pomembnih tehnoloških izumov, kar pa je ostalo za časa njenega življenja neopaženo.
Njena dela niso slike, ki stojijo, ampak so stroji, ki jih mora nenehno "komandirati", kot pravi sama. In z njimi me drugim govori o tem, kako zahtevno je ustvariti nek mehanizem, da deluje.
Več strokovnjakov je bilo glede avtentičnosti razstavljenih del odločnih, da gre skoraj brez dvoma za ponaredke
Literarni večer nagrajenih sodobnih glasov slovenske književnosti, posvečen Primožu Trubarju Deveto leto zapored se Društvo slovenskih pisateljev s Slovensko pisateljsko potjo, Občino Velike Lašče, KUD-om Primož Trubar in v sodelovanju z našim 3. programom – Programom Ars poklanja utemeljitelju knjižne slovenščine Primožu Trubarju. Dogodek poimenovan Dom v jeziku, ki ima domicil na Trubarjevi domačiji na Rašici, bo tako že devetič povezal prejemnice in prejemnike najpomembnejših književnih nagrad.
Dela Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Pabla Picassa, Kazimirja Maleviča, Vasilija Kandinskega ter še več drugih velikanov umetnosti 20. stoletja naj bi bilo danes na ogled na razstavi Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac v našem Narodnem muzeju na Metelkovi. A je razstava v strokovni javnosti vzbudila kar nekaj pomislekov in vprašanj glede avtentičnosti del, zato so odprtje v Narodnem muzeju zaenkrat odpovedali. O razstavi so v muzeju obvestili šele v ponedljek, včeraj pa so se v strokovni javnosti pojavile ugibanja in ocene, da gre verjetno za ponaredke. Pomisleke so naslovili tudi na Ministrstvo za kulturo, kjer so po pregledu dokumentacije ugotovili, da ta razstava ni bila umeščena v letni načrt muzeja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala še, da so se zjutraj na ministrstvu najprej posvetovali s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, nato pa sklicali sestanek z direktorjem muzeja. Ta se je odločil odprtje razstave zaenkrat odpovedati, čeprav je še vedno prepričan v originalnost del. Car je povedal še, da so kljub zavrnitvi sofinanciranja s strani ministrstva razstavo pred nekaj tedni umestili v program zato, da bi spodudili boljši obisk muzeja v zatišnih poletnih mesecih, podatkov o zavarovalnini pa ni želel razkriti, saj da gre za javno-zasebno sodelovanje. Ali gre tudi v resnici za ponaredke bo moral pokazati pravni postopek, bi pa v primeru originalov nedvomno šlo za razstavo, kot je vsaj v zadnjem času v Sloveniji ne pomnimo.
Po nekaterih virih naj bi se 8. junija leta 1508 rodil utemeljitelj knjižne slovenščine, Primož Trubar, zato ta dan od leta 2010 velja za Trubarjev dan. Poklanjajo se mu tudi na Društvu slovenskih pisateljev, kjer v sodelovanju z našim tretjim radijskim programom – programom Ars in drugimi organizacijami pripravljajo dogodek Dom v jeziku. Danes se nihče na Slovenskem ne piše več Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. Pobudo za dan Primoža Trubarja je pred leti dal nedavno preminuli pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je poudarjal pomen jezika za narod. Jezik pa tudi na splošno določa, kako oblikujemo naše misli in izjave. Dušan Merc meni še, da se je slovenščina ohranila kot statistični in kulturni oz. nacionalni čudež. Njeno raznovrstnost bo že deveto leto zapored prikazal dogodek Dom v jeziku, ki povezuje nagrajene glasove slovenske književnosti. Prireditev Dom v jeziku lahko v neposrednem prenosu ob 18h spremljate tudi na našem tretjem radijskem programu - programu Ars in slišite odlomke del Boruta Kraševca, Simone Semenič, Carlosa Pascuala, Nine Dragičević, Anje Štefan in Sebastijana Preglja.
V Palermu se je končala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Največ glasov delegatov je prejela norveška skladateljica Kristine Tjogersen, v kategoriji pod 30, letom starosti pa smo izbrali delo Poljakinje Monike Szpyrka Predlog Radia Slovenija, koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žuraja je bil deležen veliko pozornosti, točkovanje pa ga je uvrstilo med deset priporočenih del, s čemer slovenska glasba nadaljuje z rednimi visokimi uvrstitvami na Rostrumu v zadnjem desetletju.
Obisk pri učencih šestega razreda Osnovne šole heroja Janeza Hribarja
Poleg izbora na skladateljskem Rostrumu ta teden poteka tudi zaključek nagrade Palma Ars Acustica. Od dvanajstih del smo člani evroradijske skupine Ars Acustica že izbrali pet finalistov in med njimi je drugič od začetka podeljevanja tudi slovenski predlog, delo Braneta Zormana Duh dreves | Dotik.
Neveljaven email naslov