Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob državnem prazniku izpostavljamo nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
V Literarnem programu bomo ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni pozornost namenili trem opaznim slovenskim pisateljem, ki so življenjsko in ustvarjalno povezani s Prekmurjem: Dušanu Šarotarju, Vladimirju P. Štefanecu in Štefanu Kardošu. Opozorili bomo na ustvarjanje angleškega pesnika Teda Hughesa, ki se je rodil pred 90. leti. Ob smrti pomembnega hrvaškega pesnika, esejista in prevajalca, akademika Tonka Maroevića bomo ponovili Literarni nokturno, za katerega je drugi mojster besede Boris A. Novak lani prevedel nekaj njegovih sonetov.
Mineva 101 leto, odkar so se prekmurski Slovenci po prvi svetovni vojni združili z matičnim narodom. Lani smo okroglo obletnico zaznamovali zelo slovesno, tudi letos pa bomo ob državnem prazniku izpostavili nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
Prekmurski pisatelj Dušan Šarotar pravi, da ves čas piše eno knjigo in da so vse njegove knjige, četudi zvrstno različne, ena sama pesem. Kot Šarotar razkriva v svoji avtopoetični meditaciji z naslovom Ne morje ne zemlja, je ta pesem (ali pa vsaka posamezna avtorjeva knjiga) tudi svojevrsten, nujno okrnjen in nedokončan spomin ter opis poti po njegovih notranjih ali stvarnih pokrajinah. Neizbrisen pečat mu dajejo panonske ravnice, njihovi ljudje in njihova nemalokrat tragična zgodovina. V oddaji Spomini, pisma in potopisi bo Šarotarjevo besedilo interpretiral Matej Puc.
Literarni portret bo namenjen pisatelju Štefanu Kardošu. Doslej je napisal pet romanov in se z vsemi uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik, za roman Rizling polka pa jo je tudi dobil. V njegovih delih na različne načine živijo ljudje iz Prekmurja - večinoma naši sodobniki, segel pa je tudi generacijo ali dve v preteklost. Literarni portret je leta 2012 pripravil Marko Golja.
Da zgodovina ni ne črno-bela ne preprosta, razkriva tudi roman Republika jutranje rose pisatelja in likovnega kritika Vladimirja P. Štefaneca – odlomek bomo predvajali v Literarnemu nokturnu v ponedeljek, 17.8.. V leta 2006 objavljeni knjigi predstavlja prepišno naravo zgodovine, kot so jo doživeli prekmurski rojaki po prvi svetovni vojni. Odlomek bo interpretiral dramski igralec Lotos Vincenc Šparovec.
Pred 90 leti se je rodil Ted Hughes, eden najpomembnejših angleških pesnikov 20. stoletja. Na sprejem njegove poezije je opazno vplivalo dejstvo, da je bil poročen s pomembno ameriško pesnico Sylvio Plath, ki si je, potem ko sta se razšla, vzela življenje; nekateri kritiki in občudovalci Plathove prav njemu pripisujejo krivdo za njeno prezgodnjo in tragično smrt. Hughesovo zadnje pesniško delo Pisma za rojstni dan je izšlo v letu njegove smrti 1998 in je tematsko vezano na njegov odnos s Sylvio Plath. Literarni večer o Tedu Hughesu in njegovi zadnji zbirki je leta 2000 pripravila Barbara Zorman.
Z Literarnim nokturnom pa se bomo v četrtek, 20.8. poklonili nedavno preminulemu hrvaškemu pesniku, esejistu in prevajalcu Tonku Maroeviću. Rodil se je leta 1941 v Splitu, tam je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1974 je tam tudi doktoriral. Najprej je bil asistent na katedri za zgodovino umetnosti srednjega veka, od 1970 do 2011, ko se je upokojil kot znanstveni svetnik, je deloval na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu. Bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in od leta 2011 dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podpredsednik Matice hrvatske in njen urednik za literaturo. Prejel je vrsto nagrad za pesništvo, kritiko in italijanistiko na Hrvaškem in v tujini.
Veliko je prevajal, največ iz italijanščine in iz francoščine, španščine in katalonščine. Pomembno je bil povezan tudi s slovensko kulturo, predvsem na likovnem in literarnem področju, ki ju je odlično poznal. V Literarnem nokturnu boste slišali sonete Tonka Maroevića, ki jih je prepesnil Boris A. Novak. Oddajo smo posneli lani aprila. Takrat je Maroevićevo poezijo interpretiral dramski igralec Primož Pirnat.
Literarne oddaje med 16. in 22. avgustom 2020
16. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Pepček
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Dušan Šarotar: Ne morje ne zemlja
22.05 Literarni portret - Štefan Kardoš
23.50 Literarni nokturno - Charles Bukowski: Pošta17. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladimir P. Štefanec: Republika jutranje rose18. avgust
21.00 Literarni večer - Ted Hughes: Pisma za rojstni dan
23.50 Literarni nokturno - Honoré de Balzac: Obup iz ljubezni19. avgust
11.05 Literarna matineja - Denis Diderot: Rameaujev nečak
23.50 Literarni nokturno - Jure Jakob: Sajenci20. avgust
21.05 Literarni večer - Julian Tuwim: Poljski plešoči Sokrat
23.50 Literarni nokturno - Tonko Maroević: Sonetna stroka21. avgust
23.50 Literarni nokturno - Mark Twain: O brivcih22. avgust
18.00 Izbrana proza - Andrej Morovič: Pol ducata ljudi
23.50 Literarni nokturno - Irvine Welsh: Poljubljanje in pobotanje
Ob državnem prazniku izpostavljamo nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
V Literarnem programu bomo ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni pozornost namenili trem opaznim slovenskim pisateljem, ki so življenjsko in ustvarjalno povezani s Prekmurjem: Dušanu Šarotarju, Vladimirju P. Štefanecu in Štefanu Kardošu. Opozorili bomo na ustvarjanje angleškega pesnika Teda Hughesa, ki se je rodil pred 90. leti. Ob smrti pomembnega hrvaškega pesnika, esejista in prevajalca, akademika Tonka Maroevića bomo ponovili Literarni nokturno, za katerega je drugi mojster besede Boris A. Novak lani prevedel nekaj njegovih sonetov.
Mineva 101 leto, odkar so se prekmurski Slovenci po prvi svetovni vojni združili z matičnim narodom. Lani smo okroglo obletnico zaznamovali zelo slovesno, tudi letos pa bomo ob državnem prazniku izpostavili nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
Prekmurski pisatelj Dušan Šarotar pravi, da ves čas piše eno knjigo in da so vse njegove knjige, četudi zvrstno različne, ena sama pesem. Kot Šarotar razkriva v svoji avtopoetični meditaciji z naslovom Ne morje ne zemlja, je ta pesem (ali pa vsaka posamezna avtorjeva knjiga) tudi svojevrsten, nujno okrnjen in nedokončan spomin ter opis poti po njegovih notranjih ali stvarnih pokrajinah. Neizbrisen pečat mu dajejo panonske ravnice, njihovi ljudje in njihova nemalokrat tragična zgodovina. V oddaji Spomini, pisma in potopisi bo Šarotarjevo besedilo interpretiral Matej Puc.
Literarni portret bo namenjen pisatelju Štefanu Kardošu. Doslej je napisal pet romanov in se z vsemi uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik, za roman Rizling polka pa jo je tudi dobil. V njegovih delih na različne načine živijo ljudje iz Prekmurja - večinoma naši sodobniki, segel pa je tudi generacijo ali dve v preteklost. Literarni portret je leta 2012 pripravil Marko Golja.
Da zgodovina ni ne črno-bela ne preprosta, razkriva tudi roman Republika jutranje rose pisatelja in likovnega kritika Vladimirja P. Štefaneca – odlomek bomo predvajali v Literarnemu nokturnu v ponedeljek, 17.8.. V leta 2006 objavljeni knjigi predstavlja prepišno naravo zgodovine, kot so jo doživeli prekmurski rojaki po prvi svetovni vojni. Odlomek bo interpretiral dramski igralec Lotos Vincenc Šparovec.
Pred 90 leti se je rodil Ted Hughes, eden najpomembnejših angleških pesnikov 20. stoletja. Na sprejem njegove poezije je opazno vplivalo dejstvo, da je bil poročen s pomembno ameriško pesnico Sylvio Plath, ki si je, potem ko sta se razšla, vzela življenje; nekateri kritiki in občudovalci Plathove prav njemu pripisujejo krivdo za njeno prezgodnjo in tragično smrt. Hughesovo zadnje pesniško delo Pisma za rojstni dan je izšlo v letu njegove smrti 1998 in je tematsko vezano na njegov odnos s Sylvio Plath. Literarni večer o Tedu Hughesu in njegovi zadnji zbirki je leta 2000 pripravila Barbara Zorman.
Z Literarnim nokturnom pa se bomo v četrtek, 20.8. poklonili nedavno preminulemu hrvaškemu pesniku, esejistu in prevajalcu Tonku Maroeviću. Rodil se je leta 1941 v Splitu, tam je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1974 je tam tudi doktoriral. Najprej je bil asistent na katedri za zgodovino umetnosti srednjega veka, od 1970 do 2011, ko se je upokojil kot znanstveni svetnik, je deloval na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu. Bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in od leta 2011 dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podpredsednik Matice hrvatske in njen urednik za literaturo. Prejel je vrsto nagrad za pesništvo, kritiko in italijanistiko na Hrvaškem in v tujini.
Veliko je prevajal, največ iz italijanščine in iz francoščine, španščine in katalonščine. Pomembno je bil povezan tudi s slovensko kulturo, predvsem na likovnem in literarnem področju, ki ju je odlično poznal. V Literarnem nokturnu boste slišali sonete Tonka Maroevića, ki jih je prepesnil Boris A. Novak. Oddajo smo posneli lani aprila. Takrat je Maroevićevo poezijo interpretiral dramski igralec Primož Pirnat.
Literarne oddaje med 16. in 22. avgustom 2020
16. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Pepček
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Dušan Šarotar: Ne morje ne zemlja
22.05 Literarni portret - Štefan Kardoš
23.50 Literarni nokturno - Charles Bukowski: Pošta17. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladimir P. Štefanec: Republika jutranje rose18. avgust
21.00 Literarni večer - Ted Hughes: Pisma za rojstni dan
23.50 Literarni nokturno - Honoré de Balzac: Obup iz ljubezni19. avgust
11.05 Literarna matineja - Denis Diderot: Rameaujev nečak
23.50 Literarni nokturno - Jure Jakob: Sajenci20. avgust
21.05 Literarni večer - Julian Tuwim: Poljski plešoči Sokrat
23.50 Literarni nokturno - Tonko Maroević: Sonetna stroka21. avgust
23.50 Literarni nokturno - Mark Twain: O brivcih22. avgust
18.00 Izbrana proza - Andrej Morovič: Pol ducata ljudi
23.50 Literarni nokturno - Irvine Welsh: Poljubljanje in pobotanje
Poleg igralca Iztoka Mlakarja v pogovoru, ki ga bo moderiral Vlado Motnikar, sodelujejo še literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič, režiser Alen Jelen in glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori v sodelovanju z Ivanom Lotričem.
Vsebine Programa Ars
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Igor Samobor je nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana. Potem, ko mu je po osmih letih uspelo začetni del projekta prenove ljubljanske drame pripeljati v sklepno fazo, je njegove načrte prekinil minister za kulturo Vasko Simoniti. Ker meni, da je razlog v ravnanju ministra osebne narave, se je Samobor odločil za odstop. Foto: BoBo
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Ilustracija je pri nas dobro razvita in kakovostna – med drugim jo spodbuja in predstavlja Slovenski bienale ilustracije, katerega začetki segajo v leto 1992. Med pobudniki za njegov nastanek je bil tudi Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življensko delo, najvišjega priznanja za ilustracijo pri nas, ki ga podeljujejo v sklopu bienala. Letošnja, 14. izvedba bienala v Cankarjevem domu v Ljubljani poleg Demšarjih del na ogled postavlja še 81 drugih projektov. Ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je sicer v ponedeljek nagradila še ilustratorko Lilo Prap za slikanico Ptiči?!, podelili pa so tudi različna priznanja in plakete.
Morda lahko rečemo, da Kamila Volčanšek v ženski akt, zgodovinsko zaznamovan z moškim pogledom, vnaša svojo, žensko perspektivo. Njene ženske so odločne, nonšalantne, barvite, polne življenja in pogosto igrivo v gibanju. S svojimi oblinami v misli prikličejo prazgodovinske Venere ali baročne portretiranke, z upiranjem še vedno prepogosti normi vitkega telesa pa želi umetnica po svojih besedah prikazati, da je tudi obilno žensko telo lahko graciozno. Kamila Volčanšek je s prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom do ženskega akta v sodobno slovensko slikarstvo vnesla nekaj novega, svežega in izvirnega, pa je tudi misel iz utemeljitve nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo. Slikarka, ki je tudi ilustratorka, je leta 1978 na ljubljanski akademiji diplomirala z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. To zanimanje v njenem delu odzvanja v pogosti rabi ornamentov in ploskovitosti slikarske površine. Poleg tega pa je za njene podobe žensk značilno tudi veselje do življenja, kot pravi sama, so radožive in skrivnostne. Če Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo ilustracijo dojema v bližini slikarstva, pa Kamila Volčanšek, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo ti dve polji vidi kot zelo različni, saj ilustracija nastane po naročilu, a ji je vseeno v velik užitek. Z ilustracijo pa se poleg svoje preostale prakse ukvarja tudi Mateja Kavčič, letošnja prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo, ki se na slovenskem bienalu ilustracije trenutno predstavlja z deli za zbirko Saše Pavček Zastali čas. Nagrado Ivane Kobilca pa je prejela predvsem za senzibilne prostorske projekte v sozvočju z naravo. Ta jo zanima že od zaključka študija na ljubljanski akademiji. Svoj prvi razstavni projekt je umestila v ljubljanski park Tivoli, sledile so slike z listi dreves, nato pa prostorske postavitve z naravnimi materiali, kot so trave, seno, pesek in rože. Galerijski prostor se ji ne zdi zelo oddaljen od narave, saj se ji oboje zdi sveto. Njeno delo lahko postavimo tudi v kontekst kritike negativnih vplivov ljudi na naravo, a želi na to opozarjati subtilno, predvsem s poudarjanjem veličine narave. Tudi posamezne liste dreves je upodabljala, kot bi portretirala nadvse dragocene posameznike. Priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa je prejel avtor, režiser in snemalec oddaj Aljoša Abrahamsberg, ki s svojim youtube kanalom Sodobna umetnost sproti spremlja in dokumentira to področje. Zgodbe ustvarjalcev in ustvarjalk predstavlja tudi zato, ker meni, da sodobna umetnost potrebuje razlago, saj je pogosto zelo kompleksna in filozofska. Dokumentira mnogo razstav ter umetniška dela približa s podrobno pripovedjo ustvarjalcev in ustvarjalk o lastnem delu ter z načinom snemanja. O nagradah, namenjenih predvsem članom in članicam Društva Likovnih umetnikov Ljubljana pa je sicer letos odločala žirija v sestavi Nadja Zgonik, Anja Jerčič Jakob, Vesna Blagotinšek, Miha Kelemina in Ištvan Išt Huzjan.
Neveljaven email naslov