Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob državnem prazniku izpostavljamo nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
V Literarnem programu bomo ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni pozornost namenili trem opaznim slovenskim pisateljem, ki so življenjsko in ustvarjalno povezani s Prekmurjem: Dušanu Šarotarju, Vladimirju P. Štefanecu in Štefanu Kardošu. Opozorili bomo na ustvarjanje angleškega pesnika Teda Hughesa, ki se je rodil pred 90. leti. Ob smrti pomembnega hrvaškega pesnika, esejista in prevajalca, akademika Tonka Maroevića bomo ponovili Literarni nokturno, za katerega je drugi mojster besede Boris A. Novak lani prevedel nekaj njegovih sonetov.
Mineva 101 leto, odkar so se prekmurski Slovenci po prvi svetovni vojni združili z matičnim narodom. Lani smo okroglo obletnico zaznamovali zelo slovesno, tudi letos pa bomo ob državnem prazniku izpostavili nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
Prekmurski pisatelj Dušan Šarotar pravi, da ves čas piše eno knjigo in da so vse njegove knjige, četudi zvrstno različne, ena sama pesem. Kot Šarotar razkriva v svoji avtopoetični meditaciji z naslovom Ne morje ne zemlja, je ta pesem (ali pa vsaka posamezna avtorjeva knjiga) tudi svojevrsten, nujno okrnjen in nedokončan spomin ter opis poti po njegovih notranjih ali stvarnih pokrajinah. Neizbrisen pečat mu dajejo panonske ravnice, njihovi ljudje in njihova nemalokrat tragična zgodovina. V oddaji Spomini, pisma in potopisi bo Šarotarjevo besedilo interpretiral Matej Puc.
Literarni portret bo namenjen pisatelju Štefanu Kardošu. Doslej je napisal pet romanov in se z vsemi uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik, za roman Rizling polka pa jo je tudi dobil. V njegovih delih na različne načine živijo ljudje iz Prekmurja - večinoma naši sodobniki, segel pa je tudi generacijo ali dve v preteklost. Literarni portret je leta 2012 pripravil Marko Golja.
Da zgodovina ni ne črno-bela ne preprosta, razkriva tudi roman Republika jutranje rose pisatelja in likovnega kritika Vladimirja P. Štefaneca – odlomek bomo predvajali v Literarnemu nokturnu v ponedeljek, 17.8.. V leta 2006 objavljeni knjigi predstavlja prepišno naravo zgodovine, kot so jo doživeli prekmurski rojaki po prvi svetovni vojni. Odlomek bo interpretiral dramski igralec Lotos Vincenc Šparovec.
Pred 90 leti se je rodil Ted Hughes, eden najpomembnejših angleških pesnikov 20. stoletja. Na sprejem njegove poezije je opazno vplivalo dejstvo, da je bil poročen s pomembno ameriško pesnico Sylvio Plath, ki si je, potem ko sta se razšla, vzela življenje; nekateri kritiki in občudovalci Plathove prav njemu pripisujejo krivdo za njeno prezgodnjo in tragično smrt. Hughesovo zadnje pesniško delo Pisma za rojstni dan je izšlo v letu njegove smrti 1998 in je tematsko vezano na njegov odnos s Sylvio Plath. Literarni večer o Tedu Hughesu in njegovi zadnji zbirki je leta 2000 pripravila Barbara Zorman.
Z Literarnim nokturnom pa se bomo v četrtek, 20.8. poklonili nedavno preminulemu hrvaškemu pesniku, esejistu in prevajalcu Tonku Maroeviću. Rodil se je leta 1941 v Splitu, tam je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1974 je tam tudi doktoriral. Najprej je bil asistent na katedri za zgodovino umetnosti srednjega veka, od 1970 do 2011, ko se je upokojil kot znanstveni svetnik, je deloval na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu. Bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in od leta 2011 dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podpredsednik Matice hrvatske in njen urednik za literaturo. Prejel je vrsto nagrad za pesništvo, kritiko in italijanistiko na Hrvaškem in v tujini.
Veliko je prevajal, največ iz italijanščine in iz francoščine, španščine in katalonščine. Pomembno je bil povezan tudi s slovensko kulturo, predvsem na likovnem in literarnem področju, ki ju je odlično poznal. V Literarnem nokturnu boste slišali sonete Tonka Maroevića, ki jih je prepesnil Boris A. Novak. Oddajo smo posneli lani aprila. Takrat je Maroevićevo poezijo interpretiral dramski igralec Primož Pirnat.
Literarne oddaje med 16. in 22. avgustom 2020
16. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Pepček
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Dušan Šarotar: Ne morje ne zemlja
22.05 Literarni portret - Štefan Kardoš
23.50 Literarni nokturno - Charles Bukowski: Pošta17. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladimir P. Štefanec: Republika jutranje rose18. avgust
21.00 Literarni večer - Ted Hughes: Pisma za rojstni dan
23.50 Literarni nokturno - Honoré de Balzac: Obup iz ljubezni19. avgust
11.05 Literarna matineja - Denis Diderot: Rameaujev nečak
23.50 Literarni nokturno - Jure Jakob: Sajenci20. avgust
21.05 Literarni večer - Julian Tuwim: Poljski plešoči Sokrat
23.50 Literarni nokturno - Tonko Maroević: Sonetna stroka21. avgust
23.50 Literarni nokturno - Mark Twain: O brivcih22. avgust
18.00 Izbrana proza - Andrej Morovič: Pol ducata ljudi
23.50 Literarni nokturno - Irvine Welsh: Poljubljanje in pobotanje
Ob državnem prazniku izpostavljamo nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
V Literarnem programu bomo ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni pozornost namenili trem opaznim slovenskim pisateljem, ki so življenjsko in ustvarjalno povezani s Prekmurjem: Dušanu Šarotarju, Vladimirju P. Štefanecu in Štefanu Kardošu. Opozorili bomo na ustvarjanje angleškega pesnika Teda Hughesa, ki se je rodil pred 90. leti. Ob smrti pomembnega hrvaškega pesnika, esejista in prevajalca, akademika Tonka Maroevića bomo ponovili Literarni nokturno, za katerega je drugi mojster besede Boris A. Novak lani prevedel nekaj njegovih sonetov.
Mineva 101 leto, odkar so se prekmurski Slovenci po prvi svetovni vojni združili z matičnim narodom. Lani smo okroglo obletnico zaznamovali zelo slovesno, tudi letos pa bomo ob državnem prazniku izpostavili nekaj avtorjev, posebej povezanih s Prekmurjem.
Prekmurski pisatelj Dušan Šarotar pravi, da ves čas piše eno knjigo in da so vse njegove knjige, četudi zvrstno različne, ena sama pesem. Kot Šarotar razkriva v svoji avtopoetični meditaciji z naslovom Ne morje ne zemlja, je ta pesem (ali pa vsaka posamezna avtorjeva knjiga) tudi svojevrsten, nujno okrnjen in nedokončan spomin ter opis poti po njegovih notranjih ali stvarnih pokrajinah. Neizbrisen pečat mu dajejo panonske ravnice, njihovi ljudje in njihova nemalokrat tragična zgodovina. V oddaji Spomini, pisma in potopisi bo Šarotarjevo besedilo interpretiral Matej Puc.
Literarni portret bo namenjen pisatelju Štefanu Kardošu. Doslej je napisal pet romanov in se z vsemi uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik, za roman Rizling polka pa jo je tudi dobil. V njegovih delih na različne načine živijo ljudje iz Prekmurja - večinoma naši sodobniki, segel pa je tudi generacijo ali dve v preteklost. Literarni portret je leta 2012 pripravil Marko Golja.
Da zgodovina ni ne črno-bela ne preprosta, razkriva tudi roman Republika jutranje rose pisatelja in likovnega kritika Vladimirja P. Štefaneca – odlomek bomo predvajali v Literarnemu nokturnu v ponedeljek, 17.8.. V leta 2006 objavljeni knjigi predstavlja prepišno naravo zgodovine, kot so jo doživeli prekmurski rojaki po prvi svetovni vojni. Odlomek bo interpretiral dramski igralec Lotos Vincenc Šparovec.
Pred 90 leti se je rodil Ted Hughes, eden najpomembnejših angleških pesnikov 20. stoletja. Na sprejem njegove poezije je opazno vplivalo dejstvo, da je bil poročen s pomembno ameriško pesnico Sylvio Plath, ki si je, potem ko sta se razšla, vzela življenje; nekateri kritiki in občudovalci Plathove prav njemu pripisujejo krivdo za njeno prezgodnjo in tragično smrt. Hughesovo zadnje pesniško delo Pisma za rojstni dan je izšlo v letu njegove smrti 1998 in je tematsko vezano na njegov odnos s Sylvio Plath. Literarni večer o Tedu Hughesu in njegovi zadnji zbirki je leta 2000 pripravila Barbara Zorman.
Z Literarnim nokturnom pa se bomo v četrtek, 20.8. poklonili nedavno preminulemu hrvaškemu pesniku, esejistu in prevajalcu Tonku Maroeviću. Rodil se je leta 1941 v Splitu, tam je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1974 je tam tudi doktoriral. Najprej je bil asistent na katedri za zgodovino umetnosti srednjega veka, od 1970 do 2011, ko se je upokojil kot znanstveni svetnik, je deloval na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu. Bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in od leta 2011 dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podpredsednik Matice hrvatske in njen urednik za literaturo. Prejel je vrsto nagrad za pesništvo, kritiko in italijanistiko na Hrvaškem in v tujini.
Veliko je prevajal, največ iz italijanščine in iz francoščine, španščine in katalonščine. Pomembno je bil povezan tudi s slovensko kulturo, predvsem na likovnem in literarnem področju, ki ju je odlično poznal. V Literarnem nokturnu boste slišali sonete Tonka Maroevića, ki jih je prepesnil Boris A. Novak. Oddajo smo posneli lani aprila. Takrat je Maroevićevo poezijo interpretiral dramski igralec Primož Pirnat.
Literarne oddaje med 16. in 22. avgustom 2020
16. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Pepček
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Dušan Šarotar: Ne morje ne zemlja
22.05 Literarni portret - Štefan Kardoš
23.50 Literarni nokturno - Charles Bukowski: Pošta17. avgust
23.50 Literarni nokturno - Vladimir P. Štefanec: Republika jutranje rose18. avgust
21.00 Literarni večer - Ted Hughes: Pisma za rojstni dan
23.50 Literarni nokturno - Honoré de Balzac: Obup iz ljubezni19. avgust
11.05 Literarna matineja - Denis Diderot: Rameaujev nečak
23.50 Literarni nokturno - Jure Jakob: Sajenci20. avgust
21.05 Literarni večer - Julian Tuwim: Poljski plešoči Sokrat
23.50 Literarni nokturno - Tonko Maroević: Sonetna stroka21. avgust
23.50 Literarni nokturno - Mark Twain: O brivcih22. avgust
18.00 Izbrana proza - Andrej Morovič: Pol ducata ljudi
23.50 Literarni nokturno - Irvine Welsh: Poljubljanje in pobotanje
Do sedaj verjetno v slovenskem prostoru še ni bilo tako velike in raznolike razstave, povezane z LGBTIQ+ vprašanji, kot je razstava Naj bo kvir! v Mestni galeriji Ljubljana. Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost, je v spremnem besedilu zapisal kustos Sarival Sosič, ki je razstavo oblikoval v sodelovanju s pesnikom in pisateljem Branetom Mozetičem. »Vprašanje, zakaj LGBTQI+ umetnost, poslušamo znova in znova in zveni nekako tako: »Je sploh še smiselno govoriti o LGBTQI+ umetnosti? Ta sploh obstaja? Čemu te nenehno množeče se črke? Se jim v štiridesetih letih od dekriminalizacije homoseksualnosti ni uspelo prilagoditi na enakopravnost?« Tako svojo spremno študijo, ki bo objavljena v katalogu razstave, začne Domen Ograjenšek, ki razloži, zakaj je tem vprašanjem pomembno posvečati pozornost, razmišlja pa tudi, ali je mogoče v LGBTQI+ oziroma kvir umetnosti zaznati kakšne specifike.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Miklavž Komelj je dobitnik Velenjice - čaše nesmrtnosti, osrednje nagrade Lirikonfesta, ki je bil letos posvečen temi (ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju - njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti. "Njegov pesniški subjekt je začetek strašne neučakane geste, ki prehaja iz enega v drugi čas, iz neznanega v znano, iz odkritega v nerazkrito, iz zaveze k molku v razprto poetično besedo. V eni pesmi zapiše, da 'nobena hiša ne bi mogla stati, če v njej ne bi bilo viharja' – in s Komeljevo besedo lahko rečemo, da nobeno življenje ne bi moglo živeti, če v njem ne bi bilo tovrstne poezije." (Iz utemeljitve osrednje nagrade za pesnika Miklavža Komelja)
Esej kot oblika mišljenja in upovedovanja sveta je v dobi poplave mnenj in konstruktov dragocena literarno sredstvo za oblikovanje kritičnega mišljenja, ki ponuja družbi nove poti. Kulturno društvo Marjana Rožanca je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani podelilo nagrado za najboljšo knjigo esejev. Prejel jo je Robert Simonišek za knjigo Pejsaži - sanjati na soncu. Tri desetletja nagrade Marjana Rožanca kažejo, da nagrajenci tudi kasneje odločno stopijo v javni prostor, kjer puščajo odločne sledi. Žirija, ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović, je poleg Simoniška nominirala še Vesno Milek za knjigo Ogledala, Marka Pavliho za delo Onkraj materialističnega prepričanja. Duhovna dramila, Marcela Štefančiča za Slovenski sen in Uršo Zabukovec za knjigo Levo oko, desno oko.
Naslov zmagovalne zgodbe je Violina in žiletke, na slavnostni prireditvi pa razkrivamo še avtorja besedila in avtorje drugih izbranih zgodb. Zmagovalno zgodbo interpretirajo priznani dramski igralci Vesna Jevnikar, Jernej Kuntner, Blaž Šef, Matej Zemljič in Klara Kastelec. Dogodek povezujeta Maja Moll in Aleksander Golja, pospremi pa ga koncert tria LJD Ensemble z novo skladbo Milka Lazarja Simple pieces.
Na jubilejnem 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Davorin Lenko, pisatelj, ki je do zdaj napisal dve knjigi kratkih zgodb: Postopoma zapuščati Misantropolis in Psihoporn in dva romana: Telesa v temi in Bela pritlikavka. Za Telesa v temi je dobil avtor nagrado Kresnik za najboljši roman leta 2013, njegova peta knjiga izide še letos. Violina in žiletke je lapidarno napisana zgodba o skrajnje mučnem praznovanju božiča.
Literarni večer Ars teatralis je tokrat gostoval v Italiji, v štandreški cerkvi sv. Andreja apostola, ki je ena največjih v goriški nadškofiji. V Štandrežu, kjer je številčna slovenska skupnost, se je leta 1676 rodil tudi kapucinski oče Romuald, krstno imenovan Lovrenc Marušič, v duhovnika posvečen leta 1700. Služboval je med drugim v Gorici in Škofji Loki in prav tam je napisal Škofjeloški pasijon, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo, napisano v slovenščini – letos mineva 300 let od prve uprizoritve. In kot je oče Romuald prvi izpričani začetnik slovenskega dramskega jezika, se je veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, čigar 700. obletnico smrti zaznamujemo letos, pojavil ob zori italijanskega pesniškega jezika. Idejni vodja cikla Ars teatralis in režiser literarnega večera Odrešenje in onkraj je Alen Jelen, scenarij pa je delo Mateja Venierja. Dramaturški koncept sta zasnovala kot uprizarjanje bralne vaje – neke vrste gledališče v gledališču. Nastopali so Ana Facchini, Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel, Danijel Malalan in Igor Velše. Cerkveno akustiko sta glasbeno oplemenitili Apolonija Gantar na orglah in Andrejka Možina na violončelu. Literarni večer Ars teatralis: Odrešenje in onkraj je plod sodelovanja programa Ars, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slofesta – festivala slovenske narodne skupnosti v Italiji. Oblikovanje grafike: Andrej Pisani, Sintesi Hub
Zbor Tenebrae prav letos zaznamuje 20-letnico svojega delovanja. Velja za enega najuglednejših vokalnih sestavov na svetu, v svojem poustvarjalnem delu pa posega po raznovrstnem repertoarju, ki sega vse od 16. stoletja do sodobnih del. Tako bo tudi tokrat ponudil program, imenovan Hvalospev nebeške lepote, ki je razpet med deli Thomasa Tallisa, Antonia Lottija, Gregoria Allegrija in drugih starih mojstrov v prvem delu koncerta ter zborovskimi stvaritvami pretežno angleških skladateljev v drugem. Nigel Shor, umetniški vodja in ustanovitelj zbora, je misli o programski zasnovi na kratko strnil takole: »Program zrcali moje okolje in okolja mojih pevcev. Številni smo namreč začeli kot otroci peti v cerkvenih in katedralnih zborih. Pojemo precej renesančnih del, tudi sodobno, romantično in viktorijansko glasbo. Naš program je eklektičen: tak, kot bi v njem zbrali naša najljubša dela. Izbrane skladbe pojemo že vrsto let, dobro jih poznamo, zato vse teče kot namazano – čeprav skočimo iz renesanse v 19. in 20. stoletje. Pravzaprav so vsa izbrana dela – moje najljubše skladbe.« Drugi, skoraj v celoti angleško obarvani del koncerta, bo tako v znamenju vokalne glasbe Williama Harrisa, Johna Tavenerja, Jonathana Harveyja, Boba Chilcotta, Richarda Rodneyja Benneta in Erica Whitacreja. Koncert zbora Tenebrae, ki se bo v Slovenski filharmoniji začel ob 16. uri, lahko spremljate tudi v neposrednem prenosu na 3. programu Radia Slovenija, programu ARS.
34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti.
V sredo, 15. septembra 2021, bo na Ljubljanskem gradu potekala slavnostna prireditev ob 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Ob tej priložnosti bo prvič podeljena nagrada Arsova lastovka.
V ponedeljek ljubitelje književnosti, glasbe in radia čaka prav poseben dogodek. Literarni večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Odrešenje in onkraj smo tokrat posvetili 700. obletnici smrti Danteja Alighierija in 300. obletnici prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona po besedilu štandreškega rojaka, patra Romualda. Neposredni prenos iz cerkve sv. Andreja apostola v Štandrežu bo ob 20. uri na programu Ars in na Radiu Trst A, dogajanje pa bo mogoče spremljati tudi v spletnem videoprenosu.
Neveljaven email naslov