Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spor med Srbijo in Kosovom, ki je upočasnil čas od Istanbula do Københavna.
Spor med Srbijo in Kosovom je leta 2018 več mesecev skoraj neopazno zaznamoval vsakdanje življenje na območju 25 evropskih držav. Zaradi zapletenih in nerazrešenih političnih odnosov je namreč, kot beremo v spremnem besedilu razstave 0.004 Hz, med januarjem in marcem tega leta prišlo do primanjkljaja električne energije. Zato se je povprečna frekvenca električnega toka v celotnem evropskem kontinentalnem omrežju znižala za 0,004 Hz, kar je povzročilo zaostanek določenih električnih ur, ki merijo čas glede na frekvenco električnega omrežja. Tao G. Vrhovec Sambolec je povedal, da ga je pri tem dogodku pritegnila njegova skorajšnja nezaznavnost, bil je komaj opazen, a je vendar imel konkretne posledice in se vpenjal v družbenopolitično realnost.
Razstavo lahko razumemo na več načinov, najbolj očitna sta morda dva – vidik družbenopolitične realnosti na eni strani in razmislek o časovni vrzeli, o nejasnih odnosih med razumevanjem, merjenjem, predstavo in izkušnjo časovnosti na drugi. Ta vidik je blizu pretekli umetnikovi praksi. Kot pove sam, se namreč ukvarja z zvokom, efemernimi pojavi, časovnostjo, prisotnostjo in odsotnostjo v polju vsakdana.
V projektnem prostoru Aksioma si lahko ogledate graf, ki prikazuje omenjeni odklon povprečne frekvence električnega toka (v evropskem kontinentalnem omrežju med januarjem in marcem 2018) in slišite zvok, ki vsebuje dve frekvenci – standardnih 50 Hz in 49,996 Hz.
Del razstave pa je tudi publikacija, ki poleg uradnih obvestil in novinarskih poročil o odklonu frekvence vključuje tudi literarne, teoretske in filozofske misli, ki širše odpirajo to problematiko.
Kako skupno omrežje povezuje politčne institucije na Balkanu s kuhinjami in spalnicami na Danskem? Kaj so potencialni odnosi med tem dogodkom in poetičnimi, filozofskimi in umetniškimi izrazi neulovljivega, efemernega in nezaznavnega. To sta le dve izmed vprašanj, ki si jih lahko še do 4. septembra zastavite na razstavi 0.004 Hz v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.
Spor med Srbijo in Kosovom, ki je upočasnil čas od Istanbula do Københavna.
Spor med Srbijo in Kosovom je leta 2018 več mesecev skoraj neopazno zaznamoval vsakdanje življenje na območju 25 evropskih držav. Zaradi zapletenih in nerazrešenih političnih odnosov je namreč, kot beremo v spremnem besedilu razstave 0.004 Hz, med januarjem in marcem tega leta prišlo do primanjkljaja električne energije. Zato se je povprečna frekvenca električnega toka v celotnem evropskem kontinentalnem omrežju znižala za 0,004 Hz, kar je povzročilo zaostanek določenih električnih ur, ki merijo čas glede na frekvenco električnega omrežja. Tao G. Vrhovec Sambolec je povedal, da ga je pri tem dogodku pritegnila njegova skorajšnja nezaznavnost, bil je komaj opazen, a je vendar imel konkretne posledice in se vpenjal v družbenopolitično realnost.
Razstavo lahko razumemo na več načinov, najbolj očitna sta morda dva – vidik družbenopolitične realnosti na eni strani in razmislek o časovni vrzeli, o nejasnih odnosih med razumevanjem, merjenjem, predstavo in izkušnjo časovnosti na drugi. Ta vidik je blizu pretekli umetnikovi praksi. Kot pove sam, se namreč ukvarja z zvokom, efemernimi pojavi, časovnostjo, prisotnostjo in odsotnostjo v polju vsakdana.
V projektnem prostoru Aksioma si lahko ogledate graf, ki prikazuje omenjeni odklon povprečne frekvence električnega toka (v evropskem kontinentalnem omrežju med januarjem in marcem 2018) in slišite zvok, ki vsebuje dve frekvenci – standardnih 50 Hz in 49,996 Hz.
Del razstave pa je tudi publikacija, ki poleg uradnih obvestil in novinarskih poročil o odklonu frekvence vključuje tudi literarne, teoretske in filozofske misli, ki širše odpirajo to problematiko.
Kako skupno omrežje povezuje politčne institucije na Balkanu s kuhinjami in spalnicami na Danskem? Kaj so potencialni odnosi med tem dogodkom in poetičnimi, filozofskimi in umetniškimi izrazi neulovljivega, efemernega in nezaznavnega. To sta le dve izmed vprašanj, ki si jih lahko še do 4. septembra zastavite na razstavi 0.004 Hz v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov