Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki
"Koliko koncev tedna sem se dolgočasil z dripci, ki mi ni bilo zanje? Koliko let sem prespal? Kaj ostane, ko pod vse to povlečem črto in naredim končni račun?"
Tako zvenijo pomenljivi verzi iz pesniškega prvenca, zbirke Nisem Dušana Jovanovića, pisatelja, dramatika, gledališkega režiserja in pesnika, ki je umrl na prvi dan letošnjega leta. Zbirka Nisem je izšla leta 2012, tedaj pa je Aleš Šteger zapisal, da so Jovanovićeve pesmi kot »rezime življenja, zapitek in črta pod obračunom, kot samo na videz preprosto sporočilo«. Danes, ko Dušana Jovanovića ni več, naslov zbirke in njeno sporočilo razumemo še vse drugače, morda tudi kot pesniško volilo človeka z eno najnenavadnejših pesniških pisav na Slovenskem. V literarnem programu 3. in 1. programa Radia Slovenija, natančneje v nedeljskem Literarnem nokturnu, bomo slišali nekaj pesmi iz Jovanovićevega odličnega pesniškega prvenca v interpretaciji igralca Uroša Smoleja.
Vpogled v življenje Paula Austerja
Ustvarjalni začetki Paula Austerja, eminentnega ameriškega pisatelja poljsko-judovskih korenin, segajo v Evropo, kamor se je lačen novih izkušenj in doživetij podal po končanem študiju, nato pa se za več let ustalil v Parizu. Tam si je skromen denar služil s prevajanjem francoskih pesnikov in drugih avtorjev v angleščino, z novinarstvom ter raznimi priložnostnimi deli. Podobno svobodnjaško življenje je nato še nekaj časa nadaljeval v New Yorku, kjer živi še danes. V nedeljski oddaji Spomini, pisma in potopisi vas vabimo k poslušanju uvodnega odlomka iz prvega dela njegove avtobiografije z naslovom Iz rok v usta; v njem pripoveduje o svojih pisateljskih začetkih ter nekaterih zanimivih okoliščinah in pripetljajih iz svojega otroštva. Odlomek je poslovenila Sara Virk, ki je leta 2018 prejela nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca.
Sužnjeva pot do svobode
Kanadska pisateljica ganskih korenin Esi Edugyan je s svojim tretjim romanom Washington Black leta 2018 prišla v ožji izbor za bookerja, kar ji je uspelo že drugič. Žirija je ob nominaciji zapisala, da so v romanu trenutki grozljive krutosti in nasilja postavljeni ob epizode velike nežnosti in globoke povezanosti. Rdeča nit razvojnega romana je življenjska zgodba glavnega junaka, sužnja Georgea Washingtona Blacka, ki je v lasti krutega vodje plantaže sladkornega trsa na Barbadosu. Enajstletnega dečka najprej vzame pod pokroviteljstvo sužnja Big Kit, pozneje pa Black razvije prijateljski odnos z znanstvenikom Titchem, bratom notoričnega sužnjelastnika, ki mu je dodeljen za pomoč pri raziskavah. Titch prepozna dečkov ostri um in talent za risanje, ko pa je na Blackovo glavo razpisana nagrada, mu pomaga zbežati s plantaže. Ob vzhodni ameriški obali Black odpotuje vse do Arktike, pozneje pa ga življenje zanese tudi v London, Amsterdam in Maroko. Odlomek iz romana, ki ga lahko slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu, je izbrala in prevedla Petra Meterc, prebral ga bo dramski igralec Blaž Šef.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo
Tretji torek v mesecu, torej 19. januarja, bo na vrsti Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura, ki ga bomo na 3. programu Radia Slovenija tokrat posvetili Dragu Jančarju in njegovi drami Veliki briljantni valček. Ena osrednjih tem v književnosti Jančarja je vrženost posameznika v zgodovino oziroma njegov odnos z oblastjo. Pogosto gre za konflikt med posameznikom, zvestim sebi oziroma svoji ideji, in predstavniki moči in oblasti, za konflikt med osnovnimi civilizacijskimi normami in zakonom močnejšega. V drami Veliki briljantni valček je Drago Jančar ta konflikt pripeljal do absurda; sprevrženost tistih, ki imajo moč, je grozljiva. O tem več v torkovem Literarnem večeru. Pripravila ga je Nada Barbarič, nekdaj profesorica slovenščine na ljubljanski gimnaziji Bežigrad, vloge Simona, Doktorja in Volodje pa so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič - Rac in Primož Pirnat.
Poezija Julije Hartwig in Vitomirke Trebovac
Poljska pesnica, esejistka in prevajalka Julia Hartwig se je rodila leta 1921 v Lublinu. Med drugo svetovno vojno je bila kurirka poljske vojske, najprej je študirala na ilegalni varšavski univerzi, po vojni pa študij nadaljevala na varšavski in lublinski univerzi. Med študijem je nekaj časa živela tudi v Parizu, pozneje še v Združenih državah. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Slovesa je izdala leta 1956, tej je sledilo še veliko zbirk, njena zadnja z naslovom Pogled je izšla leta 2016. Julia Hartwig je prejela številne literarne nagrade: med drugimi leta 1986 mednarodno nagrado Thorntona Wilderja, leta 1991 nagrado Georga Trakla, trikrat je prejela nagrado poljskega Pena in leta 2013 Norwidovo nagrado za življenjsko delo. Znameniti poljski novinar Ryszard Kapuściński jo je označil za eno najboljših poljskih pesniških glasov 20. stoletja. O kakovosti njene poezije, ki jo je v slovenščino prelila Jana Unuk, se lahko prepričate v torkovem Literarnem nokturnu.
V sredo pa nokturno prinaša poezijo sodobne srbske pesnice Vitomirke Trebovac. Doslej je izdala tri pesniške zbirke – najnovejša z naslovom Dnevi polne lune je izšla lani. Tanja Božić je za radijsko oddajo poslovenila nekaj pesmi iz prejšnje, leta 2017 objavljene zbirke Vse drevje vsi otroci in vsa kolesa v meni. Pesnica v tej doživeto in duhovito razkriva zgodbe, pomene in občutke, ki se skrivajo za vsakdanjostjo in njenimi pojavi.
Slike protislovij človeškega bivanja
Ta teden se imate možnost premierno seznaniti s pisavo legendarne francoske avantgardne kantavtorice in pisateljice Brigitte Fontaine. Napisala je več kot dvajset proznih knjig; prevedene zgodbe in variacije, ki jih lahko slišite v četrtkovem Literarnem nokturnu, so vzete iz knjige Dobro ljudstvo krvi iz leta 2010. V tej Brigitte Fontaine z obilico zanjo značilne empatije v središče postavlja zaostrene, krvave ali krvaveče eksistence z družbenega obrobja in slika protislovja človeškega bivanja. Besedila večstranske umetnice je poslovenil Andrej Pleterski, gre pa za sploh prvi prevod kakšnega njenega besedila v slovenščino.
Breda Smolnikar – pisateljica, ki je ni bilo mogoče utišati
Pisatelji resda pogosto zajemajo iz resničnega življenja, a to je le surova snov; literarni svet je samostojen, osvobojen vsakdanje stvarnosti. A čeprav je to tisočletna, skoraj samoumevna podlaga literarnega ustvarjanja, jo je morala pisateljica Breda Smolnikar dokazati v dolgoletnih sodnih postopkih. Neustavljiva pisateljska samohodka, ki svojo prozo najpogosteje imenuje pripovedke, je s številnimi literariziranimi portreti običajnih, a vendar posebnih posameznic in posameznikov naslikala obrtniško, kmečko, delavsko ... vsakršno življenje na širšem domžalskem območju v 20. stoletju, kruto zaznamovano tudi z vojno in povojnim sistemom. Breda Smolnikar je 19. januarja praznovala osemdesetletnico in ob tej priložnosti je Vlado Motnikar pripravil Literarni večer, ki ga lahko v četrtek zvečer slišite na Prvem programu Radia Slovenija.
Nove pesmi Esada Babačića
"Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli," zapiše Esad Babačić v eni od pesmi, ki jih bo vsebovala njegova nova pesniška zbirka z naslovom Včasih. Zbirka bo kmalu izšla pri eni od slovenskih založb, v njej pa so zbrane čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Moto k zbirki je citat misli Ivana Volariča - Fea: "Upanje umre predzadnje", ki s svojim obešenjaškim humorjem uglasi tudi prihajajočo Babačićevo zbirko v celoti. Sobotni Literarni nokturno, ki bo torej postregel z najbolj svežimi Babačićevimi pesniškimi izdelki, pa bo tudi prvi, ki bo na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars predvajan v novem časovnem terminu. Od sobote, 23. januarja, naprej bo namreč oddaja Literarni nokturno na programu Ars na sporedu vsak dan ob 19. uri zvečer.
Literarne oddaje med 17. in 23. januarjem 2021
Nedelja, 17. januar
14.05 Humoreska tega tedna: Branko Gradišnik: Rent-a-carletini (ob 70. jubileju)
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Paul Auster: Iz rok v usta
22.05 Literarni portret – odpade
23.50 Literarni nokturno: Dušan Jovanović: NisemPonedeljek, 18. januar
23.50 Literarni nokturno: Esi Edugyan: Washington BlackTorek, 19. januar
21.00 Literarni večer: Drago Jančar: Veliki briljantni valček
23.50 Literarni nokturno: Julia Hartwig: Pesmi v proziSreda, 20. januar
23.50 Literarni nokturno: Vitomirka Trebovac: Vsa drevesa vsi otroci vsa kolesaČetrtek, 21. januar
23.50 Brigitte Fontaine: Dobro ljudstvo krviPetek, 22. januar
23.50 Literarni nokturno: Nataša Kramberger: Primerljivi hektarjiSobota, 23. januar
18.00 Izbrana proza: Mordecai Richler: Barneyjeva različica
23.50 Literarni nokturno: Esad Babačić: Včasih
Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki
"Koliko koncev tedna sem se dolgočasil z dripci, ki mi ni bilo zanje? Koliko let sem prespal? Kaj ostane, ko pod vse to povlečem črto in naredim končni račun?"
Tako zvenijo pomenljivi verzi iz pesniškega prvenca, zbirke Nisem Dušana Jovanovića, pisatelja, dramatika, gledališkega režiserja in pesnika, ki je umrl na prvi dan letošnjega leta. Zbirka Nisem je izšla leta 2012, tedaj pa je Aleš Šteger zapisal, da so Jovanovićeve pesmi kot »rezime življenja, zapitek in črta pod obračunom, kot samo na videz preprosto sporočilo«. Danes, ko Dušana Jovanovića ni več, naslov zbirke in njeno sporočilo razumemo še vse drugače, morda tudi kot pesniško volilo človeka z eno najnenavadnejših pesniških pisav na Slovenskem. V literarnem programu 3. in 1. programa Radia Slovenija, natančneje v nedeljskem Literarnem nokturnu, bomo slišali nekaj pesmi iz Jovanovićevega odličnega pesniškega prvenca v interpretaciji igralca Uroša Smoleja.
Vpogled v življenje Paula Austerja
Ustvarjalni začetki Paula Austerja, eminentnega ameriškega pisatelja poljsko-judovskih korenin, segajo v Evropo, kamor se je lačen novih izkušenj in doživetij podal po končanem študiju, nato pa se za več let ustalil v Parizu. Tam si je skromen denar služil s prevajanjem francoskih pesnikov in drugih avtorjev v angleščino, z novinarstvom ter raznimi priložnostnimi deli. Podobno svobodnjaško življenje je nato še nekaj časa nadaljeval v New Yorku, kjer živi še danes. V nedeljski oddaji Spomini, pisma in potopisi vas vabimo k poslušanju uvodnega odlomka iz prvega dela njegove avtobiografije z naslovom Iz rok v usta; v njem pripoveduje o svojih pisateljskih začetkih ter nekaterih zanimivih okoliščinah in pripetljajih iz svojega otroštva. Odlomek je poslovenila Sara Virk, ki je leta 2018 prejela nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca.
Sužnjeva pot do svobode
Kanadska pisateljica ganskih korenin Esi Edugyan je s svojim tretjim romanom Washington Black leta 2018 prišla v ožji izbor za bookerja, kar ji je uspelo že drugič. Žirija je ob nominaciji zapisala, da so v romanu trenutki grozljive krutosti in nasilja postavljeni ob epizode velike nežnosti in globoke povezanosti. Rdeča nit razvojnega romana je življenjska zgodba glavnega junaka, sužnja Georgea Washingtona Blacka, ki je v lasti krutega vodje plantaže sladkornega trsa na Barbadosu. Enajstletnega dečka najprej vzame pod pokroviteljstvo sužnja Big Kit, pozneje pa Black razvije prijateljski odnos z znanstvenikom Titchem, bratom notoričnega sužnjelastnika, ki mu je dodeljen za pomoč pri raziskavah. Titch prepozna dečkov ostri um in talent za risanje, ko pa je na Blackovo glavo razpisana nagrada, mu pomaga zbežati s plantaže. Ob vzhodni ameriški obali Black odpotuje vse do Arktike, pozneje pa ga življenje zanese tudi v London, Amsterdam in Maroko. Odlomek iz romana, ki ga lahko slišite v ponedeljkovem Literarnem nokturnu, je izbrala in prevedla Petra Meterc, prebral ga bo dramski igralec Blaž Šef.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo
Tretji torek v mesecu, torej 19. januarja, bo na vrsti Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura, ki ga bomo na 3. programu Radia Slovenija tokrat posvetili Dragu Jančarju in njegovi drami Veliki briljantni valček. Ena osrednjih tem v književnosti Jančarja je vrženost posameznika v zgodovino oziroma njegov odnos z oblastjo. Pogosto gre za konflikt med posameznikom, zvestim sebi oziroma svoji ideji, in predstavniki moči in oblasti, za konflikt med osnovnimi civilizacijskimi normami in zakonom močnejšega. V drami Veliki briljantni valček je Drago Jančar ta konflikt pripeljal do absurda; sprevrženost tistih, ki imajo moč, je grozljiva. O tem več v torkovem Literarnem večeru. Pripravila ga je Nada Barbarič, nekdaj profesorica slovenščine na ljubljanski gimnaziji Bežigrad, vloge Simona, Doktorja in Volodje pa so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič - Rac in Primož Pirnat.
Poezija Julije Hartwig in Vitomirke Trebovac
Poljska pesnica, esejistka in prevajalka Julia Hartwig se je rodila leta 1921 v Lublinu. Med drugo svetovno vojno je bila kurirka poljske vojske, najprej je študirala na ilegalni varšavski univerzi, po vojni pa študij nadaljevala na varšavski in lublinski univerzi. Med študijem je nekaj časa živela tudi v Parizu, pozneje še v Združenih državah. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Slovesa je izdala leta 1956, tej je sledilo še veliko zbirk, njena zadnja z naslovom Pogled je izšla leta 2016. Julia Hartwig je prejela številne literarne nagrade: med drugimi leta 1986 mednarodno nagrado Thorntona Wilderja, leta 1991 nagrado Georga Trakla, trikrat je prejela nagrado poljskega Pena in leta 2013 Norwidovo nagrado za življenjsko delo. Znameniti poljski novinar Ryszard Kapuściński jo je označil za eno najboljših poljskih pesniških glasov 20. stoletja. O kakovosti njene poezije, ki jo je v slovenščino prelila Jana Unuk, se lahko prepričate v torkovem Literarnem nokturnu.
V sredo pa nokturno prinaša poezijo sodobne srbske pesnice Vitomirke Trebovac. Doslej je izdala tri pesniške zbirke – najnovejša z naslovom Dnevi polne lune je izšla lani. Tanja Božić je za radijsko oddajo poslovenila nekaj pesmi iz prejšnje, leta 2017 objavljene zbirke Vse drevje vsi otroci in vsa kolesa v meni. Pesnica v tej doživeto in duhovito razkriva zgodbe, pomene in občutke, ki se skrivajo za vsakdanjostjo in njenimi pojavi.
Slike protislovij človeškega bivanja
Ta teden se imate možnost premierno seznaniti s pisavo legendarne francoske avantgardne kantavtorice in pisateljice Brigitte Fontaine. Napisala je več kot dvajset proznih knjig; prevedene zgodbe in variacije, ki jih lahko slišite v četrtkovem Literarnem nokturnu, so vzete iz knjige Dobro ljudstvo krvi iz leta 2010. V tej Brigitte Fontaine z obilico zanjo značilne empatije v središče postavlja zaostrene, krvave ali krvaveče eksistence z družbenega obrobja in slika protislovja človeškega bivanja. Besedila večstranske umetnice je poslovenil Andrej Pleterski, gre pa za sploh prvi prevod kakšnega njenega besedila v slovenščino.
Breda Smolnikar – pisateljica, ki je ni bilo mogoče utišati
Pisatelji resda pogosto zajemajo iz resničnega življenja, a to je le surova snov; literarni svet je samostojen, osvobojen vsakdanje stvarnosti. A čeprav je to tisočletna, skoraj samoumevna podlaga literarnega ustvarjanja, jo je morala pisateljica Breda Smolnikar dokazati v dolgoletnih sodnih postopkih. Neustavljiva pisateljska samohodka, ki svojo prozo najpogosteje imenuje pripovedke, je s številnimi literariziranimi portreti običajnih, a vendar posebnih posameznic in posameznikov naslikala obrtniško, kmečko, delavsko ... vsakršno življenje na širšem domžalskem območju v 20. stoletju, kruto zaznamovano tudi z vojno in povojnim sistemom. Breda Smolnikar je 19. januarja praznovala osemdesetletnico in ob tej priložnosti je Vlado Motnikar pripravil Literarni večer, ki ga lahko v četrtek zvečer slišite na Prvem programu Radia Slovenija.
Nove pesmi Esada Babačića
"Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli," zapiše Esad Babačić v eni od pesmi, ki jih bo vsebovala njegova nova pesniška zbirka z naslovom Včasih. Zbirka bo kmalu izšla pri eni od slovenskih založb, v njej pa so zbrane čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Moto k zbirki je citat misli Ivana Volariča - Fea: "Upanje umre predzadnje", ki s svojim obešenjaškim humorjem uglasi tudi prihajajočo Babačićevo zbirko v celoti. Sobotni Literarni nokturno, ki bo torej postregel z najbolj svežimi Babačićevimi pesniškimi izdelki, pa bo tudi prvi, ki bo na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars predvajan v novem časovnem terminu. Od sobote, 23. januarja, naprej bo namreč oddaja Literarni nokturno na programu Ars na sporedu vsak dan ob 19. uri zvečer.
Literarne oddaje med 17. in 23. januarjem 2021
Nedelja, 17. januar
14.05 Humoreska tega tedna: Branko Gradišnik: Rent-a-carletini (ob 70. jubileju)
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Paul Auster: Iz rok v usta
22.05 Literarni portret – odpade
23.50 Literarni nokturno: Dušan Jovanović: NisemPonedeljek, 18. januar
23.50 Literarni nokturno: Esi Edugyan: Washington BlackTorek, 19. januar
21.00 Literarni večer: Drago Jančar: Veliki briljantni valček
23.50 Literarni nokturno: Julia Hartwig: Pesmi v proziSreda, 20. januar
23.50 Literarni nokturno: Vitomirka Trebovac: Vsa drevesa vsi otroci vsa kolesaČetrtek, 21. januar
23.50 Brigitte Fontaine: Dobro ljudstvo krviPetek, 22. januar
23.50 Literarni nokturno: Nataša Kramberger: Primerljivi hektarjiSobota, 23. januar
18.00 Izbrana proza: Mordecai Richler: Barneyjeva različica
23.50 Literarni nokturno: Esad Babačić: Včasih
V Karlovih Varih na Češkem se je končal eden izmed najstarejših evropskih filmskih festivalov, na letošnji 58. festivalski ediciji je kristalni globus za najboljši film prejel britanski dokumentarni film z naslovom Nenaden uvid v globlje stvari režiserja Marka Cousinsa. V Aninem dvoru v Rogaški Slatini so v petek podelili Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko, prejela jo je Petra Koršič. V Cankarjevem domu se bo mogoče udeležiti opere Trubadur Giuseppa Verdija, letos pa mineva tudi 20. let festivala Animateka, ki jo bodo danes zvečer na stopnišču Mestne hiše proslavili s projekcijo izbranih zmagovalnih filmov iz preteklosti.
Vsebine Programa Ars
Jesen je čas, ko distributerji v kina po navadi pošljejo največ grozljivk, a letošnja bera je izdatno borna. Dobili nismo namreč nobenega izvirnega filma, temveč zgolj nadaljevanja in predelave zgodb, ki so že zdavnaj izgubile svežino. Najuspešnejši med vsemi, Nuna 2, je kljub nizki zaporedni številki namreč osmi film iz franšize Priklicano zlo, medtem ko je Žaga X že deseta, Izganjalec hudiča: Vernik pa šesti, če ne štejemo še dveh sezon televizijske serije. Številke niso vse, a te filmske sage so kar je v zgodbah zanimivega že povedale, novi avtorji, ki se jih lotevajo, pa so prej skrbniki blagovne znamke kot pa filmarji. Tako Nuna 2 denimo osredotoči grozo zgolj na nenadne pojave demonske nune, zgodba pa nima smisla, niti v navezavi na druge filme iz franšize. Edini izstopajoči element je nekoliko slovensko folklorno obarvan, saj redovnica premaga demona s poplavo posvečenega vina, kar zbudi asociacije na Vinopirje in Idilo. Žaga X je še slabša, ker avtorji očitno niso izgubili le kreativnosti, ki bi jo potrebovali za načrtovanje peklenskih pasti, temveč tudi moralni kompas, saj so Ugankarja spremenili v pozitivca. In to precej dolgočasnega, s fokusom na njegovem hiranju za rakom in trpljenju, ko postane lahkoverna žrtev prevare. Čar Ugankarja in njegovih mučilnih pasti je zmeraj bil v njegovi diabolični prebrisanosti in preračunljivosti ter v izkrivljeni etiki njegovega kaznovanja. S poskusom, da bi začutili njegovo bolečino, ni postal nič bolj človeški, le bolj dolgočasen. In ko smo ravno pri dolgočasnosti, to velja tudi za novo inkarnacijo Izganjalca hudiča. Film je ustvarila ista ekipa kot zadnjo trilogijo Noči čarovnic in sledi istemu kopitu. Nov film je nadaljevanje prve zgodbe, vendar brez posebne logike ali strašljivih scen. In medtem ko je Noč čarovnic vsaj transponirala delce subtilnih sporočil izvirnika v sodobni čas, jih Izganjalec hudiča: Vernik najprej nastavi, nato pa zavrže. Tako je denimo v izvirnem filmu iz leta 1973 zelo pomemben element enostarševska družina z materjo samohranilko, ki se ne odreče svojemu življenju. V novem imamo očeta samohranilca, a ta element povsem izzveni oziroma je zreduciran na najbolj splošne klišeje. V začetku film sicer odlično gradi napetost in suspenz, a proti koncu zapade v vse pasti podžanra demonske obsedenosti, ki smo jih že ničkolikokrat videli. A najbrž jih bomo spet, saj je nadaljevanje že v produkciji. Prvo filmsko pot pa začenjajo z duhovi umorjenih otrok obsedene animatronske pošasti v filmu Pet noči pri Freddyju. A tudi tukaj ne gre za izvirno delo, temveč za priredbo serije grozljivih računalniških iger. Te imajo veliko oboževalcev in film bo zaradi njih bržkone uspešen, čeprav si ne zasluži. Robotski medvedek in njegovi prijatelji so sicer nekoliko strašljivi, a bistveno manj kot v igri, razvlečena zgodba nima nobenega tempa ali logike, človeški junaki pa so tako zelo brez karizme, da jih animatronika zlahka prehiti. Novembra pride v kino še ena grozljivka, Govori z mano. Gre za izvirno zgodbo o skupini prijateljev, ki s stiskom balzamirane roke pridejo v stik z onostranstvom, kjer pa jih seveda ne čaka nič dobrega. Kritiki so navdušeni, napovednik je tudi videti sveže in srhljivo, tako da morda jesenska grozljiva scena le ne bo tako klavrna kot trenutno kaže.
Petnajst let Kinodvora – petnajst let tradicionalnega maratona grozljivk po izboru Marcela Štefančiča, jr.! Le slab mesec po tem, ko so 1. oktobra 2008 prvikrat zabrneli filmski projektorji novega ljubljanskega mestnega kina, se je namreč prvikrat odvila tudi tako imenovana noč groze, gorja & gravža, ki vedno znova navduši svoje specifično, a vztrajno občinstvo. Vsako leto, z izjemo koronskega 2020, ki resnično ni potrebovalo še dodatne grozote, Noč grozljivk v Kinodvor vabi s skupkom samosvojih, šokantnih, krvavih, nagravžnih, fizično in psihično napornih filmov, ki si skorajda brez premora sledijo od zgodnjega večera do pozne noči in tudi letos ni prav nič drugače. Kvintet žanrsko, vsebinsko in slogovno povsem raznolikih filmov, zbranih z različnih koncev svetovne kinematografije, začenja hommage anksioznosti in družbeni odtujenosti ameriškega režiserja in scenarista Arija Asterja Beau se boji z izvrstnim Joaquinom Phoenixom v glavni vlogi. Brezizhodna distopičnost tragikomičnega sveta, v katerem privrejo na plan vse travme otroštva, zaznamovanega s posesivno in čustveno manipulativno materjo, neizživeto poletno romanco in z razžirajočim občutkom krivde na sploh, brez dvoma sodi v sam vrh bizarnejših sodobnih filmskih biserov. »Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje,« je izbor svojega prvega letošnjega filma pospremil Štefančič, gledalec pa bo v skoraj treh urah dodobra spoznal občutek tesnobe, strahu in nemočne disfunkcionalnosti. Od življenja prestrašenemu Beau sledijo trije nekoliko živahnejši in vsebinsko morda tudi nekoliko bolj tipični filmi za noč čarovnic: v korejskem Lovu na volkove se v krvi in brutalnih borbah nevarni jetniki na breziizhodni ladji spopadejo z neobčutljivim zobmijevskim supervojakom, Besna Becky je izvrstno nadaljevanje o odločni manični najstnici z ničelno toleranco do bebavih primitivnih fašističnih seksistov, ki že rahlo meji na burlesko, med njima pa je na sporedu vsaj na prvi pogled tokrat najbolj klišejska grozljivka – klicanje duhov. A avstralski šoker bratov Dannyja in Michaela Philippoua Govori z mano je vendarle več od zgolj ponesrečenega sedenja v krogu s prsti na ouija plošči s pričakovano pogubnimi posledicami, je tudi zgodba o soočanju s preteklostjo, osamljenostjo, krivdo in iskanjem tistih občutkov, ki bi te vsaj za nekaj trenutkov iztrgali iz otopelosti. A vsak tak pobeg ima svojo ceno in nekoliko preveč arogantna skupina najstnikov jo plača z natančnim odmerkom priskutnih demonov, nasilja in krvi. Natančno izpeljan lok stopnjevanja napetosti pa je tudi odlika zadnjega filma letošnjega grozljivega petorčka, avstrijske Družinske večerje, ki jo bodo najvztrajnejši dočakali v zgodnjih jutranjih urah prvega novembra. Režiser in scenarist Peter Hengl v svojem celovečernem prvencu gledalca pripelje na samotno in temačno posestvo poznane avtorice kuharskih knjig, kamor na kratke počitnice prispe tudi njena nekoliko močnejša nečakinja Simi. V želji po izgubi odvečne teže Simi privoli v vse bolj čudaške tetine nasvete, dolgo časa pa si zatiska oči tudi pred stopnjevano nenavadnim obnašanjem vseh družinskih članov. Vse dokler tudi sama nehote ne postane del morbidnega rituala … Pestra bera letošnje Noči grozljivk bo že tradicionalno zadovoljila vse okuse tega raznolikega filmskega žanra, zajtrk za tiste, ki bodo zdržali čisto do konca, pa bo imel brez dvoma prav poseben priokus.
V 83. letu življenja se je v noči na torek, 3. oktobra, na Dunaju poslovil skladatelj, duhovnik in dirigent Avgust Ipavec (foto BoBo).
Tinta bo do nedelje ponudila razstave, pogovore, delavnice, predavanja, konferenco in otroški program, odprli bodo tudi sejem stripov. Festival se bo v nedeljo tradicionalno sklenil v Kinu Šiška s podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše izvirne in prevodne stripovske izdaje leta ter z risanim koncertom, na katerem bosta moči združila priljubljeni zagrebški glasbenik Miki Solus in Izar Lunaček. Več o programu letošnjega festivala pa Pia Nikolič iz programske ekipe festivala.
V ljubljanski Cukrarni se nocoj začenja že osmi »festival Indigo«, ki se bo v soboto zaključil z gostujočo bralno-gledališko predstavo «Zarotniki«. Letošnjega so organizatorji zasnovali z osrednjim vprašanjem: »Ali gre zares?«.
Začenja se 29. mednarodni festival Mesto žensk. Na dvanajstih prizoriščih v Ljubljani bo več kot 90 umetnic in umetnikov pripravilo 36 dogodkov. Osrednja tema bo upor.
S projekcijo celovečernega igranega filma Šterkijada se odpira 26. Festival slovenskega filma Portorož. Film je režiser Igor Šterk posvetil svoji družini in očetu Juretu Šterku, prvemu Slovencu, ki je sam objadral svet. Na otvoritveni slovesnosti, ki se je bo po napovedih udeležila ministrica za kulturi Asta Vrečko, bodo podelili nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, ki se odslej imenuje nagrada Milke in Metoda Badjure. Izročili jo bodo direktorju fotografije in filmskemu snemalcu Radu Likonu.
Gre za projekt skupine študentov in absolventov Akademije za gledališče radio, film in televizijo, zbranih v kolektivu Reaktor. Načrtujejo niz predstav s krovnim naslovom Krik; prva je imela podnaslov Prvi glas, v njej so se dotaknili spolnih zlorab otrok in se z njo predstavili tudi na Borštnikovem srečanju, drugo pa napovedujemo zdaj.
Lale Gül v svojem avtobiografskem prvencu Živela bom prevprašuje svoje odraščanje znotraj konservativne, verne družine. Za knjigo, ki je bila prodana v več kot 300.000 izvodih, je Gül dobila več pomembnih nagrad, v slovenščini pa jo lahko beremo v prevodu Stane Anželj. Ob obisku v Ljubljani se je z njo pogovarjala Petra Meterc.
Čeprav bo Slovenija na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu kot častna gostja nastopila z več kot 250 dogodki, to še ne pomeni, da bomo oktobra v ospredju. Kurator častnega gostovanja Miha Kovač je ob razgrnitvi programa poudaril, da se je zadnji dve leti v Sloveniji ustvarila iluzija, da je pozornost slovenskim avtorjem v Frankfurtu zagotovljena, zato so ves čas v ospredju njihovih skrbi vidnost, vidnost in še enkrat vidnost. Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos pa je na sredini novinarski konferenci v Frankfurtu povedal, da je zadnji čas veliko potoval, in da je povsod je čutiti globoko negotovost, ki je povezana z umetno inteligenco (foto: Frankfurtski knjižni sejem / Nurettin Çiçek).
V atriju Znanstveno raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani so predstavili knjigo z naslovom Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. Gre za monumentalno, več kot šesto strani dolgo knjižno delo urednika in prevajalca Tiborja Hrs Pandurja, ki je nastajalo več let in ki ga je izdala založba Litera v sodelovanju z založbo omenjenega raziskovalnega centra. Kot pove že naslov, gre za izbor pisem, ki je Tesla pošiljal na začetku 20. stoletja nekaterim ameriškim bankirjem, da bi pridobil finančna sredstva za svoje projekte. A v njih je mogoče razbrati mnogo več, tudi njegov svetovni nazor in psihološki profil, pa zgodovinsko ozadje v Ameriki v začetku 20. stoletja. Foto: Wikipedija
V Mariboru se je v četrtek začel mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, ki pa prvič v 12-letni zgodovini ni prejel javnih sredstev, zato je filmska ponudba letos precej skromna. Prispevek o letošnji ediciji festivala, ki jo lahko obiščete do nedelje, je pripravila Brigita Mohorič.
S septembrom se je v Kinodvoru v Ljubljani začela nova sezona programa Kinobalon, namenjenega otrokom in mladim, izšel je tudi novi šolski katalog. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Petro Slatinšek, vodjo programa Filmska vzgoja in mlada občinstva pri Kindvoru.
V sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani smo organizirali natečaj za priložnostni plakat, s katerim smo želeli opozoriti na poseben pomen Arsa v radijskem in širšem medijskem prostoru, v katerega prinaša poročanja, avtorske oddaje in intervjuje o kulturni, umetnosti in znanosti, hkrati pa ustvarja tudi veliko lastne produkcije, kot so radijske igre, koncerti in literarni program. Kako torej vse to zajeti v podobo na plakatu? Ne toliko informirati, kot bolj vizualno izraziti Arsovo srž? Na natečaj z naslovom Ars 60 – Umetnost poslušanja je prispelo 18 predlogov, strokovna žirija jih je na TAM-TAM-ovo ulično razstavo na Čufarjevi v Ljubljani uvrstila 11. 3. mesto je pripadlo Janu Hostniku, posebni omembi Zali Reberc in Žigu Anderliču, 1. mesto pa sta si za svoja plakata razdelila Ana Govc in Urban Šelj. Pogovarjali smo se z njima in s članico žirije, sicer novinarko na Arsu, Izo Pevec.
Nagrajenec Vilenice, leta 1940 v Vojvodini rojeni madžarski pesnik, pisatelj, dramatik in esejist Ottó Tolnai, v svoji literaturi asociativno niza podobe, poezijo odkriva v podrobnostih, vsakdanjih predmetih, osebnem in družbenem dogajanju, stvarnost in fantastika se nenehno prepletata. Jutka Rudaš ga je v utemeljitvi nagrade označila za mojstra »osupljivih podob, še toliko bolj impresivnih, ker jih evocira s preprostim jezikom in varčno uporabo pesniških prijemov«.
Osrednji dogodek praznovanja 60-letnice programa Ars bo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s šefom dirigentom Rossenom Milanovom pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr. Nataše Pirc Musar. Koncert bo v četrtek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sicer pa bomo v okviru praznovanja pripravili še druge dogodke, med drugim bomo podelili nagrado lastovka 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo in odprli razstavo plakatov študentov akademije za likovno umetnost in oblikovanje, posvečeno posebnemu pomenu programa Ars. O prazničnem programu se je z odgovorno urednico Ingrid Kovač Brus pogovarjal Aleksander Čobec.
Fotografije s konca 19. in prve polovice 20. stoletja pričajo o razvoju umetniških smeri, hkrati pa lahko opazujemo tudi, kako se je spreminjala percepcija umetnikov. Za razstavo sta kustosinja Isabel Argerich Fernández in kustos Óscar Muñoz Sánchez iz arhiva španskega Zavoda za kulturno dediščino, natančneje iz fotografskega arhiva Moreno, izbrala devetdeset portretov španskih slikarjev in kiparjev. Kustosinja Katra Meke je španskim portretom pridala še deset portretov slovenskih umetnikov, ki so ustvarjali v primerljivem času.
Rojstnodnevna praznovanja, spontana druženja, sprehod s psom, omizja prijateljev in znancev … stiki in srečevanja z ljudmi so del našega vsakdana, ki pa mu pogosto ne posvetimo pozornosti. Prav te podobe pa naseljujejo slike Jurija Kalana, ki svet okoli sebe upodablja z mešanico realizma, ekspresije in rahlega humorja ter popačenih perspektiv. V Mestni galeriji Ljubljana na ogled postavljajo njegovo doslej najobsežnejšo predstavitev z naslovom Drobci. Foto: Oblaki so rdeči, 2021, vir: MGML (izrez fotografije)
Neveljaven email naslov