Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki.
Med nalogami Radia Slovenija je skrb za ustvarjanje pestrega in kakovostnega literarnega programa. Rezultat so številne in raznovrstne literarne oddaje. Po premiernem predvajanju jih shranimo v bogatem arhivu Radia Slovenija, v Mediateki, kjer so na voljo za poznejše predvajanje novim generacijam. Pripravljamo jih v uredništvih za kulturo in igrani program: v sodelovanju s priznanimi književnimi ustvarjalci in prevajalci redno snujemo nove in zanimive oddaje o pomembnih, pa tudi o morda manj znanih avtorjih in avtoricah iz bolj ali manj raziskanih delov (literarnega) sveta. V tednu, ki je pred nami, bo tako na sporedu več povsem svežih avtorskih oddaj, pripravljenih posebej za 1. in 3. program, kjer na Radiu Slovenija vsak dan domujeta literatura in umetnost govorjene besede v slovenskem jeziku.
Danes je na sporedu zadnja oddaja iz ciklusa ob 170. obletnici rojstva francoskega realističnega pisatelja Guyja de Maupassanta, ki je pisal o kmečkem in plemiškem življenju, neopažene pa niso ostale niti zagate pariškega meščanstva. Iz tega družbenega sloja zajema njegova duhovita zgodba o človeku, ki je zbolel od preveč ljubezni (do svoje brhke žene). Kaj je ubožec potem storil, da si je povrnil izgubljeno zdravje, boste slišali v Humoreski tega tedna. Na sporedu bo v nedeljo ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija ali krajše – na Arsu. Maupassantovo zgodbo iz leta 1833 interpretira dramski igralec Uroš Smolej. Avtor prevoda je Aleš Berger, ki se je podpisal pod prevode več Maupassantovih zgodb.
V ponedeljek, na zadnji avgustovski dan, bo na sporedu Literarni nokturno, ki ga je pripravil naš nekdanji sodelavec Veno Taufer. Prevedel je pesmi sodobne norveške pesnice Gro Dahle, ki je zaradi svoje netipične poezije v svoji domovini vplivna pesniška osebnost. Za njeno pesnjenje je že od prve zbirke z naslovom Avdienca iz leta 1987 mogoče reči, opisuje Taufer, da je pot k spoznavanju tistega, kar smo nekoč vedeli, a pozabili. Njene druge zbirke so nekakšen »pesniški karneval«, ki podira tabuje, z neposredno naravnostjo tre zamotana vprašanja; hkrati z obvladanim ludizmom nonšalantno vzpostavlja pesniški svet, ki se zdi bralcu nenavadno blizu in domač. Izbor pesmi Gro Dahle Ženska z gumbi interpretira Maša Grošelj. Literarni nokturno lahko na Prvem in Arsu ujamete vse dni v tednu; na sporedu je vsak večer po 23. uri.
V torek sledi predstavitev romana o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarni maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci; nekateri izmed njih so bili navdih za njegove literarne like. V odlomku, ki ga je za Literarni nokturno poslovenila Marjeta Novak Kajzer, sledimo interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.
Torkovi večeri so na Arsu rezervirani za Literarni večer. »Od pesniškega prvenca Pesmi iz premoga in zbirke kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman, do zgodbe Osemsto šestnajst, ki je napovedala zbirko kratke proze Skok iz kože, so v dveh desetletjih velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga. Ves ta premog je zgorel, zgodbe o kurjenju pa ostajajo in čisto vseh ne bomo nikoli spoznali. Zato je vsaka zapisana toliko bolj dragocena,« je prepričan Peter Rezman, pesnik, pisatelj in dramatik, ki živi in deluje v Velunjskem grabnu blizu Velenja. Vpogled v literarno ustvarjanje poeta in apologeta Šaleške doline, razumnika in aktivista Petra Rezmana bo ponudil Literarni večer ob 21. uri.
Med oddajami, ki jih naslednji teden pripravljamo na Radiu Slovenija, izpostavljamo še sobotni Literarni nokturno z novimi pesmimi kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka. Davorin Lenko se je slovenskim bralcem doslej predstavil kot prozaist in dramatik, ob dveh romanih in dveh zbirkah kratkih zgodb se je podpisal še pod monodramo Psiho. Lenka ustvarjalno zanimajo telesnost, spolnost, vzgibi erotizma in želje, in zanima ga odnos, interakcija. To seva tudi iz njegove poezije, knjižno še neobjavljene, ki smo jo zbrali pod naslovom Razpoke.
Spored literarnih oddaj med 30. avgustom in 5. septembrom
30. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Modrijan
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Francis Mayes: Pod toskanskim soncem
22.05 Literarni portret – Ivo Andrić (1892–1975)
23.50 Literarni nokturno – Charles Wright: Razmišljanje o zimi na začetku poletja31. avgust
23.50 Literarni nokturno – Gro Dahle: Ženska z gumbi1. september
21.00 Literarni večer – Okoliščine nastanka nekaterih besedil Petra Rezmana
23.50 Literarni nokturno – Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih2. september
11.05 Literarna matineja – Ciklus Svetovni klasiki: Ajshil
23.50 Literarni nokturno – Przemiyslaw Suchanecki: Utopitev3. september
23.50 Literarni nokturno – Avgust Demšar: Miloš4. september
23.50 Literarni nokturno – Živko Čingo: Paskvelija – Družina Ogilinovih5. september
18.00 Izbrana proza – Emilijan Cevc: Peč, luč
23.50 Literarni nokturno – Davorin Lenko: Razpoke
Vrhunci literature v zvočni obliki.
Med nalogami Radia Slovenija je skrb za ustvarjanje pestrega in kakovostnega literarnega programa. Rezultat so številne in raznovrstne literarne oddaje. Po premiernem predvajanju jih shranimo v bogatem arhivu Radia Slovenija, v Mediateki, kjer so na voljo za poznejše predvajanje novim generacijam. Pripravljamo jih v uredništvih za kulturo in igrani program: v sodelovanju s priznanimi književnimi ustvarjalci in prevajalci redno snujemo nove in zanimive oddaje o pomembnih, pa tudi o morda manj znanih avtorjih in avtoricah iz bolj ali manj raziskanih delov (literarnega) sveta. V tednu, ki je pred nami, bo tako na sporedu več povsem svežih avtorskih oddaj, pripravljenih posebej za 1. in 3. program, kjer na Radiu Slovenija vsak dan domujeta literatura in umetnost govorjene besede v slovenskem jeziku.
Danes je na sporedu zadnja oddaja iz ciklusa ob 170. obletnici rojstva francoskega realističnega pisatelja Guyja de Maupassanta, ki je pisal o kmečkem in plemiškem življenju, neopažene pa niso ostale niti zagate pariškega meščanstva. Iz tega družbenega sloja zajema njegova duhovita zgodba o človeku, ki je zbolel od preveč ljubezni (do svoje brhke žene). Kaj je ubožec potem storil, da si je povrnil izgubljeno zdravje, boste slišali v Humoreski tega tedna. Na sporedu bo v nedeljo ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija ali krajše – na Arsu. Maupassantovo zgodbo iz leta 1833 interpretira dramski igralec Uroš Smolej. Avtor prevoda je Aleš Berger, ki se je podpisal pod prevode več Maupassantovih zgodb.
V ponedeljek, na zadnji avgustovski dan, bo na sporedu Literarni nokturno, ki ga je pripravil naš nekdanji sodelavec Veno Taufer. Prevedel je pesmi sodobne norveške pesnice Gro Dahle, ki je zaradi svoje netipične poezije v svoji domovini vplivna pesniška osebnost. Za njeno pesnjenje je že od prve zbirke z naslovom Avdienca iz leta 1987 mogoče reči, opisuje Taufer, da je pot k spoznavanju tistega, kar smo nekoč vedeli, a pozabili. Njene druge zbirke so nekakšen »pesniški karneval«, ki podira tabuje, z neposredno naravnostjo tre zamotana vprašanja; hkrati z obvladanim ludizmom nonšalantno vzpostavlja pesniški svet, ki se zdi bralcu nenavadno blizu in domač. Izbor pesmi Gro Dahle Ženska z gumbi interpretira Maša Grošelj. Literarni nokturno lahko na Prvem in Arsu ujamete vse dni v tednu; na sporedu je vsak večer po 23. uri.
V torek sledi predstavitev romana o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarni maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci; nekateri izmed njih so bili navdih za njegove literarne like. V odlomku, ki ga je za Literarni nokturno poslovenila Marjeta Novak Kajzer, sledimo interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.
Torkovi večeri so na Arsu rezervirani za Literarni večer. »Od pesniškega prvenca Pesmi iz premoga in zbirke kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman, do zgodbe Osemsto šestnajst, ki je napovedala zbirko kratke proze Skok iz kože, so v dveh desetletjih velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga. Ves ta premog je zgorel, zgodbe o kurjenju pa ostajajo in čisto vseh ne bomo nikoli spoznali. Zato je vsaka zapisana toliko bolj dragocena,« je prepričan Peter Rezman, pesnik, pisatelj in dramatik, ki živi in deluje v Velunjskem grabnu blizu Velenja. Vpogled v literarno ustvarjanje poeta in apologeta Šaleške doline, razumnika in aktivista Petra Rezmana bo ponudil Literarni večer ob 21. uri.
Med oddajami, ki jih naslednji teden pripravljamo na Radiu Slovenija, izpostavljamo še sobotni Literarni nokturno z novimi pesmimi kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka. Davorin Lenko se je slovenskim bralcem doslej predstavil kot prozaist in dramatik, ob dveh romanih in dveh zbirkah kratkih zgodb se je podpisal še pod monodramo Psiho. Lenka ustvarjalno zanimajo telesnost, spolnost, vzgibi erotizma in želje, in zanima ga odnos, interakcija. To seva tudi iz njegove poezije, knjižno še neobjavljene, ki smo jo zbrali pod naslovom Razpoke.
Spored literarnih oddaj med 30. avgustom in 5. septembrom
30. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Modrijan
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Francis Mayes: Pod toskanskim soncem
22.05 Literarni portret – Ivo Andrić (1892–1975)
23.50 Literarni nokturno – Charles Wright: Razmišljanje o zimi na začetku poletja31. avgust
23.50 Literarni nokturno – Gro Dahle: Ženska z gumbi1. september
21.00 Literarni večer – Okoliščine nastanka nekaterih besedil Petra Rezmana
23.50 Literarni nokturno – Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih2. september
11.05 Literarna matineja – Ciklus Svetovni klasiki: Ajshil
23.50 Literarni nokturno – Przemiyslaw Suchanecki: Utopitev3. september
23.50 Literarni nokturno – Avgust Demšar: Miloš4. september
23.50 Literarni nokturno – Živko Čingo: Paskvelija – Družina Ogilinovih5. september
18.00 Izbrana proza – Emilijan Cevc: Peč, luč
23.50 Literarni nokturno – Davorin Lenko: Razpoke
Mlada slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre nista še nikoli sodelovala in se osebno ne poznata, pa vendar ju je Žiga Bratoš povabil k skupnemu pogovoru. Sprejela sta izziv. Čeprav so njuni pristopi precej različni, sta oba igriva in tudi poglobljena ustvarjalca. Segata v skupni bazen blišča popularne kulture in potrošništva, ki ga hkrati prevprašujeta. Vsaj nekaj je v njunih delih filozofije pop arta. O tem, kakšne razmisleke tako nenavadno srečanje prinese, več v oddaji, ki je četrta in zadnja v poletnem ciklu Dvogovori umetnic/umetnikov. Tega je zasnovala Petra Tanko. Na fotografijah Iris Pokovec in Claudi Sovre, osebni arhiv
Vsebine Programa Ars
V tretji oddaji cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je zasnovala Petra Tanko, sta gosta Boštjan Videmšek, novinar in pisatelj, ter fotoreporter Matjaž Krivic. Z njima smo se pogovarjali o skupnem zasledovanju novinarskih zgodb sedanjosti in motivaciji. V tem trenutku najbolj odmeva zgodba iz Kenije o zadnjih dveh severnih belih nosoroginjah in reševanju funkcionalno že izumrle vrste, ki sta jo soustvarila z Majo Prijatelj Videmšek. Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic sta s knjigo Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti ubrala k podnebni in okoljski tematiki povsem svež pristop. Videmškove članke sicer objavljajo največji svetovni časopisi, revije in spletni portali. Je avtor šestih knjig: Vojna terorja (v angleščini izšla pod naslovom 21st Century Conflicts), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen, Ultrablues (soavtor skupaj s Samom Rugljem in Žigo X. Gombačem), Na begu (v nemščini izšla pod naslovom Auf der Flucht), Dispatches from the Frontlines of Humanity (Cambridge Scholars Publishing) in Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (UMco), ki je bila lani izbrana za slovensko knjigo leta, v angleščini pa je izšla pod naslovom Plan B: How Not to Lose Hope in the Times of Climate Crisis. Videmšek je prejemnik številnih domačin in tujih novinarskih nagrad. Je tudi avtor dveh gledaliških iger – Rokova modrina (o pokojnem smučarju Roku Petroviču, svojemu vzorniku) in Lau(f) Story o češkem maratoncu in disidentu Emilu Zatopku. Matjaž Krivic je večkrat nagrajeni dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že 25 let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu beleži obličje zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost. Njegovo delo in multimedijski projekti so bili na ogled v številnih galerijah, muzejih, razstaviščih na prostem v Sloveniji in po svetu ter na mednarodnih fotografskih festivalih, kot so La Gacilly Photo, Les Rencontres d’Arles in Visa pour l’image. Njegove fotografije objavljajo nacionalni in najrazličnejši mednarodni mediji, kot so Wired, Geo, Stern, Spiegel, Le Figaro, Le Monde, Newsweek, GQ, Internationale, D - La Repubblica, Wall Street Journal, Forbes in številni drugi. V četrti, zadnji oddaji poletnega cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, bosta gosta slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre. Gostil ju bo Žiga Bratoš.
S koncertom v tamkajšnji cerkvi sv. Petra se začenja 39. Festival Radovljica, ki bo do 22. avgusta ponudil deset raznolikih koncertnih večerov. Današnjemu odprtju festivala z ansamblom Sonatore de la Gioiosa Marca boste lahko prisluhnili tudi v neposrednem prenosu na našem tretjem programu. Festival Radovljica vsako leto ponudi pester spored, ki se sicer osredinja okoli takoimenovane stare glasbe, hkrati pa te okvire tudi venomer presega, predvsem s programi, ki so tako ali drugače vezani na slovenski prostor. Letos sta taka koncerta dva: torkov večer bo namenjen instrumentalnim skladbam, ki jih je nekoč hranila ljubljanska stolnica, prvič po njihovih izvirnih izvedbah na začetku 19. stoletja pa bomo v četrtek 19. avgusta lahko slišali samospeve ter klavirsko glasbo, ki jo je napisal baron Eduard de Lannoy, in je verjetno zvenela tudi ob aristokratskih druženjih na dvorcu Viltuš pri Mariboru. Omenimo še koncert, ki se bo tradicionalno preselil v cerkev z izjemnimi orglami v Velesovem, kjer bo Bart Jacobs z orkestrom rekonstruiral glasbo, ki jo je kot solist z orkestrsko spremljavo nekoč igral sam Johann Sebastian Bach, pa večer glasbe Johna Dowlanda, s katero se je z večkrat nagrajeno lansko debitantsko solistično ploščo proslavil slovenski lutnjar Bor Zuljan in jo bo prvič v Sloveniji predstavil prihodnji petek.
Neveljaven email naslov