Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki.
Med nalogami Radia Slovenija je skrb za ustvarjanje pestrega in kakovostnega literarnega programa. Rezultat so številne in raznovrstne literarne oddaje. Po premiernem predvajanju jih shranimo v bogatem arhivu Radia Slovenija, v Mediateki, kjer so na voljo za poznejše predvajanje novim generacijam. Pripravljamo jih v uredništvih za kulturo in igrani program: v sodelovanju s priznanimi književnimi ustvarjalci in prevajalci redno snujemo nove in zanimive oddaje o pomembnih, pa tudi o morda manj znanih avtorjih in avtoricah iz bolj ali manj raziskanih delov (literarnega) sveta. V tednu, ki je pred nami, bo tako na sporedu več povsem svežih avtorskih oddaj, pripravljenih posebej za 1. in 3. program, kjer na Radiu Slovenija vsak dan domujeta literatura in umetnost govorjene besede v slovenskem jeziku.
Danes je na sporedu zadnja oddaja iz ciklusa ob 170. obletnici rojstva francoskega realističnega pisatelja Guyja de Maupassanta, ki je pisal o kmečkem in plemiškem življenju, neopažene pa niso ostale niti zagate pariškega meščanstva. Iz tega družbenega sloja zajema njegova duhovita zgodba o človeku, ki je zbolel od preveč ljubezni (do svoje brhke žene). Kaj je ubožec potem storil, da si je povrnil izgubljeno zdravje, boste slišali v Humoreski tega tedna. Na sporedu bo v nedeljo ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija ali krajše – na Arsu. Maupassantovo zgodbo iz leta 1833 interpretira dramski igralec Uroš Smolej. Avtor prevoda je Aleš Berger, ki se je podpisal pod prevode več Maupassantovih zgodb.
V ponedeljek, na zadnji avgustovski dan, bo na sporedu Literarni nokturno, ki ga je pripravil naš nekdanji sodelavec Veno Taufer. Prevedel je pesmi sodobne norveške pesnice Gro Dahle, ki je zaradi svoje netipične poezije v svoji domovini vplivna pesniška osebnost. Za njeno pesnjenje je že od prve zbirke z naslovom Avdienca iz leta 1987 mogoče reči, opisuje Taufer, da je pot k spoznavanju tistega, kar smo nekoč vedeli, a pozabili. Njene druge zbirke so nekakšen »pesniški karneval«, ki podira tabuje, z neposredno naravnostjo tre zamotana vprašanja; hkrati z obvladanim ludizmom nonšalantno vzpostavlja pesniški svet, ki se zdi bralcu nenavadno blizu in domač. Izbor pesmi Gro Dahle Ženska z gumbi interpretira Maša Grošelj. Literarni nokturno lahko na Prvem in Arsu ujamete vse dni v tednu; na sporedu je vsak večer po 23. uri.
V torek sledi predstavitev romana o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarni maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci; nekateri izmed njih so bili navdih za njegove literarne like. V odlomku, ki ga je za Literarni nokturno poslovenila Marjeta Novak Kajzer, sledimo interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.
Torkovi večeri so na Arsu rezervirani za Literarni večer. »Od pesniškega prvenca Pesmi iz premoga in zbirke kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman, do zgodbe Osemsto šestnajst, ki je napovedala zbirko kratke proze Skok iz kože, so v dveh desetletjih velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga. Ves ta premog je zgorel, zgodbe o kurjenju pa ostajajo in čisto vseh ne bomo nikoli spoznali. Zato je vsaka zapisana toliko bolj dragocena,« je prepričan Peter Rezman, pesnik, pisatelj in dramatik, ki živi in deluje v Velunjskem grabnu blizu Velenja. Vpogled v literarno ustvarjanje poeta in apologeta Šaleške doline, razumnika in aktivista Petra Rezmana bo ponudil Literarni večer ob 21. uri.
Med oddajami, ki jih naslednji teden pripravljamo na Radiu Slovenija, izpostavljamo še sobotni Literarni nokturno z novimi pesmimi kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka. Davorin Lenko se je slovenskim bralcem doslej predstavil kot prozaist in dramatik, ob dveh romanih in dveh zbirkah kratkih zgodb se je podpisal še pod monodramo Psiho. Lenka ustvarjalno zanimajo telesnost, spolnost, vzgibi erotizma in želje, in zanima ga odnos, interakcija. To seva tudi iz njegove poezije, knjižno še neobjavljene, ki smo jo zbrali pod naslovom Razpoke.
Spored literarnih oddaj med 30. avgustom in 5. septembrom
30. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Modrijan
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Francis Mayes: Pod toskanskim soncem
22.05 Literarni portret – Ivo Andrić (1892–1975)
23.50 Literarni nokturno – Charles Wright: Razmišljanje o zimi na začetku poletja31. avgust
23.50 Literarni nokturno – Gro Dahle: Ženska z gumbi1. september
21.00 Literarni večer – Okoliščine nastanka nekaterih besedil Petra Rezmana
23.50 Literarni nokturno – Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih2. september
11.05 Literarna matineja – Ciklus Svetovni klasiki: Ajshil
23.50 Literarni nokturno – Przemiyslaw Suchanecki: Utopitev3. september
23.50 Literarni nokturno – Avgust Demšar: Miloš4. september
23.50 Literarni nokturno – Živko Čingo: Paskvelija – Družina Ogilinovih5. september
18.00 Izbrana proza – Emilijan Cevc: Peč, luč
23.50 Literarni nokturno – Davorin Lenko: Razpoke
Vrhunci literature v zvočni obliki.
Med nalogami Radia Slovenija je skrb za ustvarjanje pestrega in kakovostnega literarnega programa. Rezultat so številne in raznovrstne literarne oddaje. Po premiernem predvajanju jih shranimo v bogatem arhivu Radia Slovenija, v Mediateki, kjer so na voljo za poznejše predvajanje novim generacijam. Pripravljamo jih v uredništvih za kulturo in igrani program: v sodelovanju s priznanimi književnimi ustvarjalci in prevajalci redno snujemo nove in zanimive oddaje o pomembnih, pa tudi o morda manj znanih avtorjih in avtoricah iz bolj ali manj raziskanih delov (literarnega) sveta. V tednu, ki je pred nami, bo tako na sporedu več povsem svežih avtorskih oddaj, pripravljenih posebej za 1. in 3. program, kjer na Radiu Slovenija vsak dan domujeta literatura in umetnost govorjene besede v slovenskem jeziku.
Danes je na sporedu zadnja oddaja iz ciklusa ob 170. obletnici rojstva francoskega realističnega pisatelja Guyja de Maupassanta, ki je pisal o kmečkem in plemiškem življenju, neopažene pa niso ostale niti zagate pariškega meščanstva. Iz tega družbenega sloja zajema njegova duhovita zgodba o človeku, ki je zbolel od preveč ljubezni (do svoje brhke žene). Kaj je ubožec potem storil, da si je povrnil izgubljeno zdravje, boste slišali v Humoreski tega tedna. Na sporedu bo v nedeljo ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija ali krajše – na Arsu. Maupassantovo zgodbo iz leta 1833 interpretira dramski igralec Uroš Smolej. Avtor prevoda je Aleš Berger, ki se je podpisal pod prevode več Maupassantovih zgodb.
V ponedeljek, na zadnji avgustovski dan, bo na sporedu Literarni nokturno, ki ga je pripravil naš nekdanji sodelavec Veno Taufer. Prevedel je pesmi sodobne norveške pesnice Gro Dahle, ki je zaradi svoje netipične poezije v svoji domovini vplivna pesniška osebnost. Za njeno pesnjenje je že od prve zbirke z naslovom Avdienca iz leta 1987 mogoče reči, opisuje Taufer, da je pot k spoznavanju tistega, kar smo nekoč vedeli, a pozabili. Njene druge zbirke so nekakšen »pesniški karneval«, ki podira tabuje, z neposredno naravnostjo tre zamotana vprašanja; hkrati z obvladanim ludizmom nonšalantno vzpostavlja pesniški svet, ki se zdi bralcu nenavadno blizu in domač. Izbor pesmi Gro Dahle Ženska z gumbi interpretira Maša Grošelj. Literarni nokturno lahko na Prvem in Arsu ujamete vse dni v tednu; na sporedu je vsak večer po 23. uri.
V torek sledi predstavitev romana o tragičnem ruandskem genocidu, med katerim je leta 1994 življenje okrutno izgubilo milijon civilistov. V romanu Murambi, knjiga o okostjih, ki ga je napisal v Dakarju rojeni senegalski pisatelj, publicist in esejist Boris Boubacar Diop, je spomin na te krvave dogodke ohranjen v literarni maniri. Diop je štiri leta po genocidu obiskal Kigali, kjer je govoril s številnimi Ruandci; nekateri izmed njih so bili navdih za njegove literarne like. V odlomku, ki ga je za Literarni nokturno poslovenila Marjeta Novak Kajzer, sledimo interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.
Torkovi večeri so na Arsu rezervirani za Literarni večer. »Od pesniškega prvenca Pesmi iz premoga in zbirke kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman, do zgodbe Osemsto šestnajst, ki je napovedala zbirko kratke proze Skok iz kože, so v dveh desetletjih velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga. Ves ta premog je zgorel, zgodbe o kurjenju pa ostajajo in čisto vseh ne bomo nikoli spoznali. Zato je vsaka zapisana toliko bolj dragocena,« je prepričan Peter Rezman, pesnik, pisatelj in dramatik, ki živi in deluje v Velunjskem grabnu blizu Velenja. Vpogled v literarno ustvarjanje poeta in apologeta Šaleške doline, razumnika in aktivista Petra Rezmana bo ponudil Literarni večer ob 21. uri.
Med oddajami, ki jih naslednji teden pripravljamo na Radiu Slovenija, izpostavljamo še sobotni Literarni nokturno z novimi pesmimi kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka. Davorin Lenko se je slovenskim bralcem doslej predstavil kot prozaist in dramatik, ob dveh romanih in dveh zbirkah kratkih zgodb se je podpisal še pod monodramo Psiho. Lenka ustvarjalno zanimajo telesnost, spolnost, vzgibi erotizma in želje, in zanima ga odnos, interakcija. To seva tudi iz njegove poezije, knjižno še neobjavljene, ki smo jo zbrali pod naslovom Razpoke.
Spored literarnih oddaj med 30. avgustom in 5. septembrom
30. avgust
14.05 Humoreska tega tedna – Guy de Maupassant: Modrijan
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Francis Mayes: Pod toskanskim soncem
22.05 Literarni portret – Ivo Andrić (1892–1975)
23.50 Literarni nokturno – Charles Wright: Razmišljanje o zimi na začetku poletja31. avgust
23.50 Literarni nokturno – Gro Dahle: Ženska z gumbi1. september
21.00 Literarni večer – Okoliščine nastanka nekaterih besedil Petra Rezmana
23.50 Literarni nokturno – Boris Boubacar Diop: Murambi, knjiga o okostjih2. september
11.05 Literarna matineja – Ciklus Svetovni klasiki: Ajshil
23.50 Literarni nokturno – Przemiyslaw Suchanecki: Utopitev3. september
23.50 Literarni nokturno – Avgust Demšar: Miloš4. september
23.50 Literarni nokturno – Živko Čingo: Paskvelija – Družina Ogilinovih5. september
18.00 Izbrana proza – Emilijan Cevc: Peč, luč
23.50 Literarni nokturno – Davorin Lenko: Razpoke
Literarno nagrado kritiško sito, deseto po vrsti, je pred nekaj urami prejel Muanis Sinanović, in sicer za svojo četrto pesniško zbirko Krhke karavane. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov, v končni žiriji pa je sodelovalo 12 članov društva.
.abeceda [ansambel za novo glasbo] deluje v sklopu Inštituta .abeceda. Delovanja zasedbe je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore.
V ljubljanski Drami je bila sinoči premierno uprizorjena monodramska pripoved vsestranskega umetnika Jana Fabra, ki je tudi tokrat v avtorski projekt Nočni pisec združil različne umetniške izraze in teme, dnevniške zapiske, odlomke iz gledaliških besedil in znane skladbe, ki se vpletajo v njegovo biografijo. V slovenski različici predstave, ki je del širšega evropskega eksperimenta, je podobo Fabrovega alter ega poosebil in utelesil igralec Marko Mandić. Predstavo si je ogledala Magda Tušar.
Danes pozno popoldne je bila v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki slavnost s podelitvijo Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno slovensko literarno delo s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja. Že več kot mesec dni vemo, da so bili nominiranci štirje avtorji romanov: Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič, izmed njih pa je žirija izbrala roman Škrbine Gašperja Kralja.
Nocoj bodo v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki drugič podelili Cankarjevo nagrado; leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – kot poklon velikemu književniku in kot priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Žirija, ki jo sestavljajo Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer, Darja Pavlič in Ivan Verč, je že aprila izbrala štiri nominirance - letos so to samo romani: Luknje Andreja Blatnika, Škrbine Gašperja Kralja, Pripovedovalec Mirane Likar in Naj me kdo zbudi Lucije Stepančič.
Primož Trdan in Lidija Hartman v živo s snemanja koncerta na strehi Radia Slovenija
Vsebine Programa Ars
Z odprtjem skupinske razstave Sosedje. Urbane prigode prijateljev in diplomatov se danes začenja obeleževanje 5. obletnice ustanovitve Dobre Vage, galerijskega, razstavnega in projektnega prostora pod arkadami na ljubljanski tržnici. Glavne programske smernice so: kolektivno vodenje galerije ter spodbujanje mladih umetnic in umetnikov v treh programskih sklopih Odprti atelje, Umetnik/umetnica na mesec ter prodajna galerija. Prispevek je pripravila Petra Tanko.
V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat predvajamo komorni skladbi Alfreda Šnitkeja, Klavirski trio in Sonato za violončelo in klavir št. 1. Šnitke je z neverjetno lahkoto uporabljal sredstva iz različnih glasbenih govoric, ki so mu bila na voljo, jih združeval ali ločeval kot dobesedne ali variirane citate, izkrivljene, predelane in na novo ustvarjene, ter povezoval na videz nasprotujoče si glasbene odlomke ali zvočne skupke. V glasbi Alfreda Šnitkeja je pomembno komponento pomenila ideja minljivosti in minevanja. Muzikolog Theodor Adorno je zapisal, da je bil celoten opus Alfreda Šnitkeja usmerjen h kompozicijskim preoblikovanjem, ki so predstavljala metaforo izginevanja, njegova glasba je bila slovo od življenja. Tudi sam skladatelj je rekel, da je nekoč na papir zapisal prečudovit akord, ki je kmalu za tem zarjavel.
Razstava Živimo v vznemirljivih časih, ki jo je pretekli teden odpovedal minister za kulturo Vasko Simoniti, ponovno vznemirja. V Koroški galeriji likovnih umetnosti so s strani ministrstva prejeli danes klic, da ministrstvo ne odpoveduje razstave, ki naj bi bila na ogled med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije v Evropskem parlamentu. V galeriji se bodo najprej posvetovali z umetniki ali bodo razstavo, po vseh peripetijah, kljub temu izvedli.
Zgodovinski spomin ohranjamo s pomočjo in močjo podob. Kolektivni spomin Slovenk in Slovencev je zaznamovalo tudi dogajanje pred 30 leti. V narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava fotografij ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, kot jo je ovekovečil fotoreporter Srđjan Živulović. Leta bežijo in spomini bledijo. Tri desetletja po prelomnih dogodkih je jasno, da je Živulović eden tistih fotoreporterjev, ki so za vedno zaznamovali kolektivne impresije Slovencev. Podobe osamosvojitve v našem spominu so velikokrat prav njegove fotoreporterske stvaritve.
Začetek gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice se odmika tudi zato, ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Mestna občina Ljubljana ne zmoreta skleniti dogovora o zemljiščih v lasti ljubljanske občine. Nacionalni svet za kulturo zato obe strani poziva, naj do konca junija skleneta dogovor, saj je od tega odvisna usoda gradbenega dovoljenja za projekt NUK2. Blaž Mazi
Neveljaven email naslov