Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki.
Literarni program naslednjega tedna bo zaznamoval letošnji že 35. mednarodni literarni festival Vilenica. Prireditelji so ob tem med drugim zapisali:
»Letošnji jubilejni festival se […] ozira na svoje začetke v letu 1986, ko je Evropo še ločevala železna zavesa, in reflektira svojo dosedanjo prehojeno pot. Ta je v 35. letih doživela mnoge pretrese in bila priča času vse od razdeljene Evrope do padca berlinskega zidu, rožljanju orožja in koncu hladne vojne, etičnim in družbenim konfliktom ter izgradnji svobodnih in samostojnih držav; mnoge od njih danes pripadajo širši družini Evropske unije. Festival Vilenica se je pri tem vselej vključeval v dialog z aktualnimi družbenimi izzivi in spremembami, prinašal zavedanje o nujnosti kulturnega pluralizma, medsebojnega spoštovanja in mirnega sobivanja v svetu, vse do današnjih dni pa visoko povzdiguje svobodo – tako znotraj kot zunaj besede.«
Seveda bo trenutnim epidemiološkim razmeram prilagojen tudi program Vilenice; letošnja bo med 8. in 13. septembrom potekala kot preplet živega in virtualnega stika, vseeno pa bo ponudila pester program, ki bo odmeval tudi v literarnem programu našega radia.
V Literarnih nokturnih bomo od torka do sobote predstavili literarna besedila letošnjih gostov in gostij Vilenice. Slovenski avtor v središču je Vinko Möderndorfer. Njegov literarni opus je opazen tako po kakovosti kot po obsegu: piše vse literarne zvrsti, za otroke in odrasle, objavil je prek 70 knjig in prejel številne nagrade. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove letos izdane pesniške zbirke o minevanju Čuvaj sna.
Avstrijski pesnik, glasbenik, pisatelj, filmski ustvarjalec in multimedijski umetnik Thomas Antonic se ukvarja predvsem z eksperimentalno književnostjo in uporabo različnih medijev, za njegovo ustvarjanje je značilen preplet glasbe, vizualne umetnosti, poezije, improvizacije, proze in drugih umetniških zvrsti. Na festivalu Vilenica se predstavlja s kratkima besediloma iz cikla Združene države Absurdije. Prevedla ju je Tina Štrancar, interpretiral ju bo Blaž Šef.
Hrvaška pesnica, pisateljica in dramatičarka Sibila Petlevski je doslej izdala več kot dvajset knjig in prejela številne literarne nagrade. Na festivalu Vilenica sodeluje s pesmimi iz zbirke Umazani od prsti, pijani od zraka, ki naj bi v izvirniku izšla v nekaj tednih, v slovenščini pa bomo nekaj pesmi za pokušino spoznali v prevodu Đurđe Strsoglavec.
Litovska pesnica Aušra Kaziliunaite je izdala štiri pesniške zbirke, s predlani izdano Luna je tableta pa se je uvrstila med pet najboljših del književnosti iz baltskih držav. Nekaj pesmi iz zbirke v prevodu Klemena Piska smo izbrali za petkov Literarni nokturno.
Pesnik in pisatelj Miroslav Lajuk sodi med najbolj inovativne ukrajinske literarne ustvarjalce. Številne nagrade je prejel že za prvenec, priznanj pa je deležno tudi njegovo poznejše delo: roman Babornja je bil na primer uvrščen na BBC-jev literarni seznam, prejel pa je tudi nagrado bralcev Espressa in nagrado Litakcent. V oddaji Literarni nokturno bo nekaj njegovih pesmi s skupnim naslovom Pozabil sem interpretiral igralec Blaž Šef. Prevedla jih je Janja Vollmaier Lubej.
Z Vilenico bosta povezana oba Literarna večera naslednjega tedna. Torkov, na Tretjem programu, ima naslov Glasovi v zraku, namenjen pa bo islandski poeziji. Mednarodni literarni festival Vilenica namreč vsako leto pozornost nameni kateri izmed pri nas manj znanih književnosti. Letos bo to Islandija, država, ki ima le 300.000 prebivalcev, a se ne ukvarja s svojo tako imenovano majhnostjo. Pred devetimi leti je bila častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu, že leta 1955 pa je pisatelj Halldor Laxness prejel Nobelovo nagrado za književnost. Pregled sodobne islandske literature je pripravila pesnica Lucija Stupica, ob islandskem pisatelju Sverrirju Norlandu sourednica ob tej priložnosti izdane antologije Raddir í loftinu - Glasovi v zraku. Pesmi in prozne odlomke so prevedli Miljana Cunta, Miriam Drev, Iva Klemenčič, Ana Pepelnik, Andrej Pleterski in Lucija Stupica.
V četrtkovem Literarnem večeru na Prvem programu bomo predstavili ustvarjanje letošnje vileniške nagrajenke, slovaške pesnice Mile Haugove. Pesnica in esejistka Mila Haugová (roj. 1942), sodi med vodilne slovaške literarne glasove. Poezijo je začela revijalno objavljati v sredini sedemdesetih let, umetniški preboj pa ji je uspel leta 1990 s četrto knjigo poezije, naslovljeno Čisti dnevi. V štirih desetletjih aktivnega pesnikovanja je izdala 23 zbirk, zadnja je izšla pred štirimi leti. Mila Haugová s svojim pesniškim glasom, ki prehaja med intimno liriko in filozofsko poezijo, naslavlja teme narave, spomina, ljubezni, erotike in izgube, odnosov med moškim in žensko. Z novim tisočletjem je novo sidrišče njene poezije postal vrt kot prispodoba bivanja, govorice in sveta. Kot je med drugim zapisal avtor Literarnega večera Andrej Pleterski, ki je tudi poslovenil izbrane pesmi, poetiko Mile Haugove »zaznamujeta […] hkratna formalna krhkost in izpovedna silovitost. Številne njene pesmi so povezane s konkretno življenjsko izkušnjo, ki se dviga na občečloveško raven, dostopno ne toliko le intelektualnemu kot predvsem intuitivnemu bralcu.«
Med drugimi literarnimi oddajami tedna pa tokrat namenjamo pozornost le trem.
V nedeljski oddaji Spomini, pisma in potopisi bomo objavili odlomek iz Transverzale, novega potopisnega romana Jakoba J. Kenda. Gre za mozaik različnih vidikov Slovenije, kot se kaže iz perspektive naslovne poti. Ta je bila predlagana že leta 1951, in sicer kot krožna pot, ki bi zaobjela ves slovenski planinski svet. A žal jim je uspelo uresničiti samo polovico te zamisli. Tako je Kenda ob nekaj popravkih stare polovice določil tudi potek manjkajoče in leta 2019 prehodil celoten krog. Pri tem sta ga tudi na najbolj divjem delu trase, od Snežnika do Kočevskega roga, spremljala otroka zgodnjih najstniških let. Odlomek, ki govori o njihovih skupnih pripravah na pot, bo interpretiral Matej Puc.
V sredini Literarni matineji bo v pogovoru Tine Kozin s prevajalko Veroniko Rot tekla beseda med drugim tudi o tem, zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature. Veronika Rot bo predstavila življenje in delo te velike argentinske pisateljice in spregovorila tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.
Izbrana proza pa bo namenjena pisanju nizozemske prozaistke Marente de Moor (1972), ki je kljub razmeroma kratki pisateljski karieri že pustila pomemben pečat v sodobni nizozemski književnosti. V avtoričinih delih se zrcali vpliv študija slavistike in njenega večletnega življenja v Rusiji. Po več knjižnih zbirkah kratke proze je leta 2007 debitirala z romanom Prestopnik, leta 2010 pa je izšel drugi roman z naslovom Nizozemska devica. V romanu mlada sabljačica Janna pripotuje v Aachen k očetovemu mladostnemu prijatelju, izvrstnemu učitelju sabljanja. Znajde se v nenavadnem dvorcu z iznakaženim gospodarjem, v katerega se strastno zaljubi. Toda roman je veliko več kot le zgodba o prvi ljubezni, Jannine čustvene pretrese namreč spremljata negotovost in napetost, kakršni sta v Nemčiji vladali pred drugo svetovno vojno, in to zlovešče blizu meje dekletove domovine. Iniciacija mlade junakinje v svet odraslih tako sovpada s ključnimi premiki v tedanji družbi, ki bodo pod vprašaj postavili nekdanja načela visoke družbe, kot so čast, dostojanstvo in plemenitost, ter usodno zaznamovali zgodovino celotne Evrope. Roman bo izšel jeseni, prevaja ga Mateja Seliškar Kenda.
Literarne oddaje med 6. in 12. septembrom 2020
6. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Odlikovanje
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Jakob J. Kenda: Transverzala
22.05 Literarni portret - Ivan Aralica
23.50 Literarni nokturno - John Donne: Pesmi7. september
23.50 Literarni nokturno - Franz Werfel: Med nebom in peklom8. september
21.00 Literarni večer - Vilenica 2020: Sodobna islandska literatura: Glasovi v zraku
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Vinko Möderndorfer: Čuvaj sna9. september
11.05 Literarna matineja - Silvina Ocampo, pisateljica v senci (Pogovor z Veroniko Rot)
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Thomas Antonic: Združene države Absurdije10. september
21.05 Literarni večer - Vilenica 2020: Nagrajenka Mila Haugová
23.50 Literarni nokturno - Gostja Vilenice 2020: Aušra Kaziliunaite: Luna je tableta11. september
23.50 Literarni nokturno - Gostja Vilenice 2020: Sibila Petlevski: Umazani od prsti, pijani od zraka12. september
18.00 Izbrana proza - Marente de Moor: Nizozemska devica
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Miroslav Lajuk: Pozabil sem
Vrhunci literature v zvočni obliki.
Literarni program naslednjega tedna bo zaznamoval letošnji že 35. mednarodni literarni festival Vilenica. Prireditelji so ob tem med drugim zapisali:
»Letošnji jubilejni festival se […] ozira na svoje začetke v letu 1986, ko je Evropo še ločevala železna zavesa, in reflektira svojo dosedanjo prehojeno pot. Ta je v 35. letih doživela mnoge pretrese in bila priča času vse od razdeljene Evrope do padca berlinskega zidu, rožljanju orožja in koncu hladne vojne, etičnim in družbenim konfliktom ter izgradnji svobodnih in samostojnih držav; mnoge od njih danes pripadajo širši družini Evropske unije. Festival Vilenica se je pri tem vselej vključeval v dialog z aktualnimi družbenimi izzivi in spremembami, prinašal zavedanje o nujnosti kulturnega pluralizma, medsebojnega spoštovanja in mirnega sobivanja v svetu, vse do današnjih dni pa visoko povzdiguje svobodo – tako znotraj kot zunaj besede.«
Seveda bo trenutnim epidemiološkim razmeram prilagojen tudi program Vilenice; letošnja bo med 8. in 13. septembrom potekala kot preplet živega in virtualnega stika, vseeno pa bo ponudila pester program, ki bo odmeval tudi v literarnem programu našega radia.
V Literarnih nokturnih bomo od torka do sobote predstavili literarna besedila letošnjih gostov in gostij Vilenice. Slovenski avtor v središču je Vinko Möderndorfer. Njegov literarni opus je opazen tako po kakovosti kot po obsegu: piše vse literarne zvrsti, za otroke in odrasle, objavil je prek 70 knjig in prejel številne nagrade. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove letos izdane pesniške zbirke o minevanju Čuvaj sna.
Avstrijski pesnik, glasbenik, pisatelj, filmski ustvarjalec in multimedijski umetnik Thomas Antonic se ukvarja predvsem z eksperimentalno književnostjo in uporabo različnih medijev, za njegovo ustvarjanje je značilen preplet glasbe, vizualne umetnosti, poezije, improvizacije, proze in drugih umetniških zvrsti. Na festivalu Vilenica se predstavlja s kratkima besediloma iz cikla Združene države Absurdije. Prevedla ju je Tina Štrancar, interpretiral ju bo Blaž Šef.
Hrvaška pesnica, pisateljica in dramatičarka Sibila Petlevski je doslej izdala več kot dvajset knjig in prejela številne literarne nagrade. Na festivalu Vilenica sodeluje s pesmimi iz zbirke Umazani od prsti, pijani od zraka, ki naj bi v izvirniku izšla v nekaj tednih, v slovenščini pa bomo nekaj pesmi za pokušino spoznali v prevodu Đurđe Strsoglavec.
Litovska pesnica Aušra Kaziliunaite je izdala štiri pesniške zbirke, s predlani izdano Luna je tableta pa se je uvrstila med pet najboljših del književnosti iz baltskih držav. Nekaj pesmi iz zbirke v prevodu Klemena Piska smo izbrali za petkov Literarni nokturno.
Pesnik in pisatelj Miroslav Lajuk sodi med najbolj inovativne ukrajinske literarne ustvarjalce. Številne nagrade je prejel že za prvenec, priznanj pa je deležno tudi njegovo poznejše delo: roman Babornja je bil na primer uvrščen na BBC-jev literarni seznam, prejel pa je tudi nagrado bralcev Espressa in nagrado Litakcent. V oddaji Literarni nokturno bo nekaj njegovih pesmi s skupnim naslovom Pozabil sem interpretiral igralec Blaž Šef. Prevedla jih je Janja Vollmaier Lubej.
Z Vilenico bosta povezana oba Literarna večera naslednjega tedna. Torkov, na Tretjem programu, ima naslov Glasovi v zraku, namenjen pa bo islandski poeziji. Mednarodni literarni festival Vilenica namreč vsako leto pozornost nameni kateri izmed pri nas manj znanih književnosti. Letos bo to Islandija, država, ki ima le 300.000 prebivalcev, a se ne ukvarja s svojo tako imenovano majhnostjo. Pred devetimi leti je bila častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu, že leta 1955 pa je pisatelj Halldor Laxness prejel Nobelovo nagrado za književnost. Pregled sodobne islandske literature je pripravila pesnica Lucija Stupica, ob islandskem pisatelju Sverrirju Norlandu sourednica ob tej priložnosti izdane antologije Raddir í loftinu - Glasovi v zraku. Pesmi in prozne odlomke so prevedli Miljana Cunta, Miriam Drev, Iva Klemenčič, Ana Pepelnik, Andrej Pleterski in Lucija Stupica.
V četrtkovem Literarnem večeru na Prvem programu bomo predstavili ustvarjanje letošnje vileniške nagrajenke, slovaške pesnice Mile Haugove. Pesnica in esejistka Mila Haugová (roj. 1942), sodi med vodilne slovaške literarne glasove. Poezijo je začela revijalno objavljati v sredini sedemdesetih let, umetniški preboj pa ji je uspel leta 1990 s četrto knjigo poezije, naslovljeno Čisti dnevi. V štirih desetletjih aktivnega pesnikovanja je izdala 23 zbirk, zadnja je izšla pred štirimi leti. Mila Haugová s svojim pesniškim glasom, ki prehaja med intimno liriko in filozofsko poezijo, naslavlja teme narave, spomina, ljubezni, erotike in izgube, odnosov med moškim in žensko. Z novim tisočletjem je novo sidrišče njene poezije postal vrt kot prispodoba bivanja, govorice in sveta. Kot je med drugim zapisal avtor Literarnega večera Andrej Pleterski, ki je tudi poslovenil izbrane pesmi, poetiko Mile Haugove »zaznamujeta […] hkratna formalna krhkost in izpovedna silovitost. Številne njene pesmi so povezane s konkretno življenjsko izkušnjo, ki se dviga na občečloveško raven, dostopno ne toliko le intelektualnemu kot predvsem intuitivnemu bralcu.«
Med drugimi literarnimi oddajami tedna pa tokrat namenjamo pozornost le trem.
V nedeljski oddaji Spomini, pisma in potopisi bomo objavili odlomek iz Transverzale, novega potopisnega romana Jakoba J. Kenda. Gre za mozaik različnih vidikov Slovenije, kot se kaže iz perspektive naslovne poti. Ta je bila predlagana že leta 1951, in sicer kot krožna pot, ki bi zaobjela ves slovenski planinski svet. A žal jim je uspelo uresničiti samo polovico te zamisli. Tako je Kenda ob nekaj popravkih stare polovice določil tudi potek manjkajoče in leta 2019 prehodil celoten krog. Pri tem sta ga tudi na najbolj divjem delu trase, od Snežnika do Kočevskega roga, spremljala otroka zgodnjih najstniških let. Odlomek, ki govori o njihovih skupnih pripravah na pot, bo interpretiral Matej Puc.
V sredini Literarni matineji bo v pogovoru Tine Kozin s prevajalko Veroniko Rot tekla beseda med drugim tudi o tem, zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature. Veronika Rot bo predstavila življenje in delo te velike argentinske pisateljice in spregovorila tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.
Izbrana proza pa bo namenjena pisanju nizozemske prozaistke Marente de Moor (1972), ki je kljub razmeroma kratki pisateljski karieri že pustila pomemben pečat v sodobni nizozemski književnosti. V avtoričinih delih se zrcali vpliv študija slavistike in njenega večletnega življenja v Rusiji. Po več knjižnih zbirkah kratke proze je leta 2007 debitirala z romanom Prestopnik, leta 2010 pa je izšel drugi roman z naslovom Nizozemska devica. V romanu mlada sabljačica Janna pripotuje v Aachen k očetovemu mladostnemu prijatelju, izvrstnemu učitelju sabljanja. Znajde se v nenavadnem dvorcu z iznakaženim gospodarjem, v katerega se strastno zaljubi. Toda roman je veliko več kot le zgodba o prvi ljubezni, Jannine čustvene pretrese namreč spremljata negotovost in napetost, kakršni sta v Nemčiji vladali pred drugo svetovno vojno, in to zlovešče blizu meje dekletove domovine. Iniciacija mlade junakinje v svet odraslih tako sovpada s ključnimi premiki v tedanji družbi, ki bodo pod vprašaj postavili nekdanja načela visoke družbe, kot so čast, dostojanstvo in plemenitost, ter usodno zaznamovali zgodovino celotne Evrope. Roman bo izšel jeseni, prevaja ga Mateja Seliškar Kenda.
Literarne oddaje med 6. in 12. septembrom 2020
6. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Odlikovanje
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Jakob J. Kenda: Transverzala
22.05 Literarni portret - Ivan Aralica
23.50 Literarni nokturno - John Donne: Pesmi7. september
23.50 Literarni nokturno - Franz Werfel: Med nebom in peklom8. september
21.00 Literarni večer - Vilenica 2020: Sodobna islandska literatura: Glasovi v zraku
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Vinko Möderndorfer: Čuvaj sna9. september
11.05 Literarna matineja - Silvina Ocampo, pisateljica v senci (Pogovor z Veroniko Rot)
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Thomas Antonic: Združene države Absurdije10. september
21.05 Literarni večer - Vilenica 2020: Nagrajenka Mila Haugová
23.50 Literarni nokturno - Gostja Vilenice 2020: Aušra Kaziliunaite: Luna je tableta11. september
23.50 Literarni nokturno - Gostja Vilenice 2020: Sibila Petlevski: Umazani od prsti, pijani od zraka12. september
18.00 Izbrana proza - Marente de Moor: Nizozemska devica
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Miroslav Lajuk: Pozabil sem
Do sedaj verjetno v slovenskem prostoru še ni bilo tako velike in raznolike razstave, povezane z LGBTIQ+ vprašanji, kot je razstava Naj bo kvir! v Mestni galeriji Ljubljana. Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost, je v spremnem besedilu zapisal kustos Sarival Sosič, ki je razstavo oblikoval v sodelovanju s pesnikom in pisateljem Branetom Mozetičem. »Vprašanje, zakaj LGBTQI+ umetnost, poslušamo znova in znova in zveni nekako tako: »Je sploh še smiselno govoriti o LGBTQI+ umetnosti? Ta sploh obstaja? Čemu te nenehno množeče se črke? Se jim v štiridesetih letih od dekriminalizacije homoseksualnosti ni uspelo prilagoditi na enakopravnost?« Tako svojo spremno študijo, ki bo objavljena v katalogu razstave, začne Domen Ograjenšek, ki razloži, zakaj je tem vprašanjem pomembno posvečati pozornost, razmišlja pa tudi, ali je mogoče v LGBTQI+ oziroma kvir umetnosti zaznati kakšne specifike.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Miklavž Komelj je dobitnik Velenjice - čaše nesmrtnosti, osrednje nagrade Lirikonfesta, ki je bil letos posvečen temi (ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju - njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti. "Njegov pesniški subjekt je začetek strašne neučakane geste, ki prehaja iz enega v drugi čas, iz neznanega v znano, iz odkritega v nerazkrito, iz zaveze k molku v razprto poetično besedo. V eni pesmi zapiše, da 'nobena hiša ne bi mogla stati, če v njej ne bi bilo viharja' – in s Komeljevo besedo lahko rečemo, da nobeno življenje ne bi moglo živeti, če v njem ne bi bilo tovrstne poezije." (Iz utemeljitve osrednje nagrade za pesnika Miklavža Komelja)
Esej kot oblika mišljenja in upovedovanja sveta je v dobi poplave mnenj in konstruktov dragocena literarno sredstvo za oblikovanje kritičnega mišljenja, ki ponuja družbi nove poti. Kulturno društvo Marjana Rožanca je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani podelilo nagrado za najboljšo knjigo esejev. Prejel jo je Robert Simonišek za knjigo Pejsaži - sanjati na soncu. Tri desetletja nagrade Marjana Rožanca kažejo, da nagrajenci tudi kasneje odločno stopijo v javni prostor, kjer puščajo odločne sledi. Žirija, ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović, je poleg Simoniška nominirala še Vesno Milek za knjigo Ogledala, Marka Pavliho za delo Onkraj materialističnega prepričanja. Duhovna dramila, Marcela Štefančiča za Slovenski sen in Uršo Zabukovec za knjigo Levo oko, desno oko.
Naslov zmagovalne zgodbe je Violina in žiletke, na slavnostni prireditvi pa razkrivamo še avtorja besedila in avtorje drugih izbranih zgodb. Zmagovalno zgodbo interpretirajo priznani dramski igralci Vesna Jevnikar, Jernej Kuntner, Blaž Šef, Matej Zemljič in Klara Kastelec. Dogodek povezujeta Maja Moll in Aleksander Golja, pospremi pa ga koncert tria LJD Ensemble z novo skladbo Milka Lazarja Simple pieces.
Na jubilejnem 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Davorin Lenko, pisatelj, ki je do zdaj napisal dve knjigi kratkih zgodb: Postopoma zapuščati Misantropolis in Psihoporn in dva romana: Telesa v temi in Bela pritlikavka. Za Telesa v temi je dobil avtor nagrado Kresnik za najboljši roman leta 2013, njegova peta knjiga izide še letos. Violina in žiletke je lapidarno napisana zgodba o skrajnje mučnem praznovanju božiča.
Literarni večer Ars teatralis je tokrat gostoval v Italiji, v štandreški cerkvi sv. Andreja apostola, ki je ena največjih v goriški nadškofiji. V Štandrežu, kjer je številčna slovenska skupnost, se je leta 1676 rodil tudi kapucinski oče Romuald, krstno imenovan Lovrenc Marušič, v duhovnika posvečen leta 1700. Služboval je med drugim v Gorici in Škofji Loki in prav tam je napisal Škofjeloški pasijon, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo, napisano v slovenščini – letos mineva 300 let od prve uprizoritve. In kot je oče Romuald prvi izpričani začetnik slovenskega dramskega jezika, se je veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, čigar 700. obletnico smrti zaznamujemo letos, pojavil ob zori italijanskega pesniškega jezika. Idejni vodja cikla Ars teatralis in režiser literarnega večera Odrešenje in onkraj je Alen Jelen, scenarij pa je delo Mateja Venierja. Dramaturški koncept sta zasnovala kot uprizarjanje bralne vaje – neke vrste gledališče v gledališču. Nastopali so Ana Facchini, Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel, Danijel Malalan in Igor Velše. Cerkveno akustiko sta glasbeno oplemenitili Apolonija Gantar na orglah in Andrejka Možina na violončelu. Literarni večer Ars teatralis: Odrešenje in onkraj je plod sodelovanja programa Ars, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slofesta – festivala slovenske narodne skupnosti v Italiji. Oblikovanje grafike: Andrej Pisani, Sintesi Hub
Zbor Tenebrae prav letos zaznamuje 20-letnico svojega delovanja. Velja za enega najuglednejših vokalnih sestavov na svetu, v svojem poustvarjalnem delu pa posega po raznovrstnem repertoarju, ki sega vse od 16. stoletja do sodobnih del. Tako bo tudi tokrat ponudil program, imenovan Hvalospev nebeške lepote, ki je razpet med deli Thomasa Tallisa, Antonia Lottija, Gregoria Allegrija in drugih starih mojstrov v prvem delu koncerta ter zborovskimi stvaritvami pretežno angleških skladateljev v drugem. Nigel Shor, umetniški vodja in ustanovitelj zbora, je misli o programski zasnovi na kratko strnil takole: »Program zrcali moje okolje in okolja mojih pevcev. Številni smo namreč začeli kot otroci peti v cerkvenih in katedralnih zborih. Pojemo precej renesančnih del, tudi sodobno, romantično in viktorijansko glasbo. Naš program je eklektičen: tak, kot bi v njem zbrali naša najljubša dela. Izbrane skladbe pojemo že vrsto let, dobro jih poznamo, zato vse teče kot namazano – čeprav skočimo iz renesanse v 19. in 20. stoletje. Pravzaprav so vsa izbrana dela – moje najljubše skladbe.« Drugi, skoraj v celoti angleško obarvani del koncerta, bo tako v znamenju vokalne glasbe Williama Harrisa, Johna Tavenerja, Jonathana Harveyja, Boba Chilcotta, Richarda Rodneyja Benneta in Erica Whitacreja. Koncert zbora Tenebrae, ki se bo v Slovenski filharmoniji začel ob 16. uri, lahko spremljate tudi v neposrednem prenosu na 3. programu Radia Slovenija, programu ARS.
34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti.
V sredo, 15. septembra 2021, bo na Ljubljanskem gradu potekala slavnostna prireditev ob 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Ob tej priložnosti bo prvič podeljena nagrada Arsova lastovka.
V ponedeljek ljubitelje književnosti, glasbe in radia čaka prav poseben dogodek. Literarni večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Odrešenje in onkraj smo tokrat posvetili 700. obletnici smrti Danteja Alighierija in 300. obletnici prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona po besedilu štandreškega rojaka, patra Romualda. Neposredni prenos iz cerkve sv. Andreja apostola v Štandrežu bo ob 20. uri na programu Ars in na Radiu Trst A, dogajanje pa bo mogoče spremljati tudi v spletnem videoprenosu.
Neveljaven email naslov