Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki.
Literarni program naslednjega tedna bo zaznamoval letošnji že 35. mednarodni literarni festival Vilenica. Prireditelji so ob tem med drugim zapisali:
»Letošnji jubilejni festival se […] ozira na svoje začetke v letu 1986, ko je Evropo še ločevala železna zavesa, in reflektira svojo dosedanjo prehojeno pot. Ta je v 35. letih doživela mnoge pretrese in bila priča času vse od razdeljene Evrope do padca berlinskega zidu, rožljanju orožja in koncu hladne vojne, etičnim in družbenim konfliktom ter izgradnji svobodnih in samostojnih držav; mnoge od njih danes pripadajo širši družini Evropske unije. Festival Vilenica se je pri tem vselej vključeval v dialog z aktualnimi družbenimi izzivi in spremembami, prinašal zavedanje o nujnosti kulturnega pluralizma, medsebojnega spoštovanja in mirnega sobivanja v svetu, vse do današnjih dni pa visoko povzdiguje svobodo – tako znotraj kot zunaj besede.«
Seveda bo trenutnim epidemiološkim razmeram prilagojen tudi program Vilenice; letošnja bo med 8. in 13. septembrom potekala kot preplet živega in virtualnega stika, vseeno pa bo ponudila pester program, ki bo odmeval tudi v literarnem programu našega radia.
V Literarnih nokturnih bomo od torka do sobote predstavili literarna besedila letošnjih gostov in gostij Vilenice. Slovenski avtor v središču je Vinko Möderndorfer. Njegov literarni opus je opazen tako po kakovosti kot po obsegu: piše vse literarne zvrsti, za otroke in odrasle, objavil je prek 70 knjig in prejel številne nagrade. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove letos izdane pesniške zbirke o minevanju Čuvaj sna.
Avstrijski pesnik, glasbenik, pisatelj, filmski ustvarjalec in multimedijski umetnik Thomas Antonic se ukvarja predvsem z eksperimentalno književnostjo in uporabo različnih medijev, za njegovo ustvarjanje je značilen preplet glasbe, vizualne umetnosti, poezije, improvizacije, proze in drugih umetniških zvrsti. Na festivalu Vilenica se predstavlja s kratkima besediloma iz cikla Združene države Absurdije. Prevedla ju je Tina Štrancar, interpretiral ju bo Blaž Šef.
Hrvaška pesnica, pisateljica in dramatičarka Sibila Petlevski je doslej izdala več kot dvajset knjig in prejela številne literarne nagrade. Na festivalu Vilenica sodeluje s pesmimi iz zbirke Umazani od prsti, pijani od zraka, ki naj bi v izvirniku izšla v nekaj tednih, v slovenščini pa bomo nekaj pesmi za pokušino spoznali v prevodu Đurđe Strsoglavec.
Litovska pesnica Aušra Kaziliunaite je izdala štiri pesniške zbirke, s predlani izdano Luna je tableta pa se je uvrstila med pet najboljših del književnosti iz baltskih držav. Nekaj pesmi iz zbirke v prevodu Klemena Piska smo izbrali za petkov Literarni nokturno.
Pesnik in pisatelj Miroslav Lajuk sodi med najbolj inovativne ukrajinske literarne ustvarjalce. Številne nagrade je prejel že za prvenec, priznanj pa je deležno tudi njegovo poznejše delo: roman Babornja je bil na primer uvrščen na BBC-jev literarni seznam, prejel pa je tudi nagrado bralcev Espressa in nagrado Litakcent. V oddaji Literarni nokturno bo nekaj njegovih pesmi s skupnim naslovom Pozabil sem interpretiral igralec Blaž Šef. Prevedla jih je Janja Vollmaier Lubej.
Z Vilenico bosta povezana oba Literarna večera naslednjega tedna. Torkov, na Tretjem programu, ima naslov Glasovi v zraku, namenjen pa bo islandski poeziji. Mednarodni literarni festival Vilenica namreč vsako leto pozornost nameni kateri izmed pri nas manj znanih književnosti. Letos bo to Islandija, država, ki ima le 300.000 prebivalcev, a se ne ukvarja s svojo tako imenovano majhnostjo. Pred devetimi leti je bila častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu, že leta 1955 pa je pisatelj Halldor Laxness prejel Nobelovo nagrado za književnost. Pregled sodobne islandske literature je pripravila pesnica Lucija Stupica, ob islandskem pisatelju Sverrirju Norlandu sourednica ob tej priložnosti izdane antologije Raddir í loftinu - Glasovi v zraku. Pesmi in prozne odlomke so prevedli Miljana Cunta, Miriam Drev, Iva Klemenčič, Ana Pepelnik, Andrej Pleterski in Lucija Stupica.
V četrtkovem Literarnem večeru na Prvem programu bomo predstavili ustvarjanje letošnje vileniške nagrajenke, slovaške pesnice Mile Haugove. Pesnica in esejistka Mila Haugová (roj. 1942), sodi med vodilne slovaške literarne glasove. Poezijo je začela revijalno objavljati v sredini sedemdesetih let, umetniški preboj pa ji je uspel leta 1990 s četrto knjigo poezije, naslovljeno Čisti dnevi. V štirih desetletjih aktivnega pesnikovanja je izdala 23 zbirk, zadnja je izšla pred štirimi leti. Mila Haugová s svojim pesniškim glasom, ki prehaja med intimno liriko in filozofsko poezijo, naslavlja teme narave, spomina, ljubezni, erotike in izgube, odnosov med moškim in žensko. Z novim tisočletjem je novo sidrišče njene poezije postal vrt kot prispodoba bivanja, govorice in sveta. Kot je med drugim zapisal avtor Literarnega večera Andrej Pleterski, ki je tudi poslovenil izbrane pesmi, poetiko Mile Haugove »zaznamujeta […] hkratna formalna krhkost in izpovedna silovitost. Številne njene pesmi so povezane s konkretno življenjsko izkušnjo, ki se dviga na občečloveško raven, dostopno ne toliko le intelektualnemu kot predvsem intuitivnemu bralcu.«
Med drugimi literarnimi oddajami tedna pa tokrat namenjamo pozornost le trem.
V nedeljski oddaji Spomini, pisma in potopisi bomo objavili odlomek iz Transverzale, novega potopisnega romana Jakoba J. Kenda. Gre za mozaik različnih vidikov Slovenije, kot se kaže iz perspektive naslovne poti. Ta je bila predlagana že leta 1951, in sicer kot krožna pot, ki bi zaobjela ves slovenski planinski svet. A žal jim je uspelo uresničiti samo polovico te zamisli. Tako je Kenda ob nekaj popravkih stare polovice določil tudi potek manjkajoče in leta 2019 prehodil celoten krog. Pri tem sta ga tudi na najbolj divjem delu trase, od Snežnika do Kočevskega roga, spremljala otroka zgodnjih najstniških let. Odlomek, ki govori o njihovih skupnih pripravah na pot, bo interpretiral Matej Puc.
V sredini Literarni matineji bo v pogovoru Tine Kozin s prevajalko Veroniko Rot tekla beseda med drugim tudi o tem, zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature. Veronika Rot bo predstavila življenje in delo te velike argentinske pisateljice in spregovorila tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.
Izbrana proza pa bo namenjena pisanju nizozemske prozaistke Marente de Moor (1972), ki je kljub razmeroma kratki pisateljski karieri že pustila pomemben pečat v sodobni nizozemski književnosti. V avtoričinih delih se zrcali vpliv študija slavistike in njenega večletnega življenja v Rusiji. Po več knjižnih zbirkah kratke proze je leta 2007 debitirala z romanom Prestopnik, leta 2010 pa je izšel drugi roman z naslovom Nizozemska devica. V romanu mlada sabljačica Janna pripotuje v Aachen k očetovemu mladostnemu prijatelju, izvrstnemu učitelju sabljanja. Znajde se v nenavadnem dvorcu z iznakaženim gospodarjem, v katerega se strastno zaljubi. Toda roman je veliko več kot le zgodba o prvi ljubezni, Jannine čustvene pretrese namreč spremljata negotovost in napetost, kakršni sta v Nemčiji vladali pred drugo svetovno vojno, in to zlovešče blizu meje dekletove domovine. Iniciacija mlade junakinje v svet odraslih tako sovpada s ključnimi premiki v tedanji družbi, ki bodo pod vprašaj postavili nekdanja načela visoke družbe, kot so čast, dostojanstvo in plemenitost, ter usodno zaznamovali zgodovino celotne Evrope. Roman bo izšel jeseni, prevaja ga Mateja Seliškar Kenda.
Literarne oddaje med 6. in 12. septembrom 2020
6. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Odlikovanje
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Jakob J. Kenda: Transverzala
22.05 Literarni portret - Ivan Aralica
23.50 Literarni nokturno - John Donne: Pesmi7. september
23.50 Literarni nokturno - Franz Werfel: Med nebom in peklom8. september
21.00 Literarni večer - Vilenica 2020: Sodobna islandska literatura: Glasovi v zraku
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Vinko Möderndorfer: Čuvaj sna9. september
11.05 Literarna matineja - Silvina Ocampo, pisateljica v senci (Pogovor z Veroniko Rot)
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Thomas Antonic: Združene države Absurdije10. september
21.05 Literarni večer - Vilenica 2020: Nagrajenka Mila Haugová
23.50 Literarni nokturno - Gostja Vilenice 2020: Aušra Kaziliunaite: Luna je tableta11. september
23.50 Literarni nokturno - Gostja Vilenice 2020: Sibila Petlevski: Umazani od prsti, pijani od zraka12. september
18.00 Izbrana proza - Marente de Moor: Nizozemska devica
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Miroslav Lajuk: Pozabil sem
Vrhunci literature v zvočni obliki.
Literarni program naslednjega tedna bo zaznamoval letošnji že 35. mednarodni literarni festival Vilenica. Prireditelji so ob tem med drugim zapisali:
»Letošnji jubilejni festival se […] ozira na svoje začetke v letu 1986, ko je Evropo še ločevala železna zavesa, in reflektira svojo dosedanjo prehojeno pot. Ta je v 35. letih doživela mnoge pretrese in bila priča času vse od razdeljene Evrope do padca berlinskega zidu, rožljanju orožja in koncu hladne vojne, etičnim in družbenim konfliktom ter izgradnji svobodnih in samostojnih držav; mnoge od njih danes pripadajo širši družini Evropske unije. Festival Vilenica se je pri tem vselej vključeval v dialog z aktualnimi družbenimi izzivi in spremembami, prinašal zavedanje o nujnosti kulturnega pluralizma, medsebojnega spoštovanja in mirnega sobivanja v svetu, vse do današnjih dni pa visoko povzdiguje svobodo – tako znotraj kot zunaj besede.«
Seveda bo trenutnim epidemiološkim razmeram prilagojen tudi program Vilenice; letošnja bo med 8. in 13. septembrom potekala kot preplet živega in virtualnega stika, vseeno pa bo ponudila pester program, ki bo odmeval tudi v literarnem programu našega radia.
V Literarnih nokturnih bomo od torka do sobote predstavili literarna besedila letošnjih gostov in gostij Vilenice. Slovenski avtor v središču je Vinko Möderndorfer. Njegov literarni opus je opazen tako po kakovosti kot po obsegu: piše vse literarne zvrsti, za otroke in odrasle, objavil je prek 70 knjig in prejel številne nagrade. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove letos izdane pesniške zbirke o minevanju Čuvaj sna.
Avstrijski pesnik, glasbenik, pisatelj, filmski ustvarjalec in multimedijski umetnik Thomas Antonic se ukvarja predvsem z eksperimentalno književnostjo in uporabo različnih medijev, za njegovo ustvarjanje je značilen preplet glasbe, vizualne umetnosti, poezije, improvizacije, proze in drugih umetniških zvrsti. Na festivalu Vilenica se predstavlja s kratkima besediloma iz cikla Združene države Absurdije. Prevedla ju je Tina Štrancar, interpretiral ju bo Blaž Šef.
Hrvaška pesnica, pisateljica in dramatičarka Sibila Petlevski je doslej izdala več kot dvajset knjig in prejela številne literarne nagrade. Na festivalu Vilenica sodeluje s pesmimi iz zbirke Umazani od prsti, pijani od zraka, ki naj bi v izvirniku izšla v nekaj tednih, v slovenščini pa bomo nekaj pesmi za pokušino spoznali v prevodu Đurđe Strsoglavec.
Litovska pesnica Aušra Kaziliunaite je izdala štiri pesniške zbirke, s predlani izdano Luna je tableta pa se je uvrstila med pet najboljših del književnosti iz baltskih držav. Nekaj pesmi iz zbirke v prevodu Klemena Piska smo izbrali za petkov Literarni nokturno.
Pesnik in pisatelj Miroslav Lajuk sodi med najbolj inovativne ukrajinske literarne ustvarjalce. Številne nagrade je prejel že za prvenec, priznanj pa je deležno tudi njegovo poznejše delo: roman Babornja je bil na primer uvrščen na BBC-jev literarni seznam, prejel pa je tudi nagrado bralcev Espressa in nagrado Litakcent. V oddaji Literarni nokturno bo nekaj njegovih pesmi s skupnim naslovom Pozabil sem interpretiral igralec Blaž Šef. Prevedla jih je Janja Vollmaier Lubej.
Z Vilenico bosta povezana oba Literarna večera naslednjega tedna. Torkov, na Tretjem programu, ima naslov Glasovi v zraku, namenjen pa bo islandski poeziji. Mednarodni literarni festival Vilenica namreč vsako leto pozornost nameni kateri izmed pri nas manj znanih književnosti. Letos bo to Islandija, država, ki ima le 300.000 prebivalcev, a se ne ukvarja s svojo tako imenovano majhnostjo. Pred devetimi leti je bila častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu, že leta 1955 pa je pisatelj Halldor Laxness prejel Nobelovo nagrado za književnost. Pregled sodobne islandske literature je pripravila pesnica Lucija Stupica, ob islandskem pisatelju Sverrirju Norlandu sourednica ob tej priložnosti izdane antologije Raddir í loftinu - Glasovi v zraku. Pesmi in prozne odlomke so prevedli Miljana Cunta, Miriam Drev, Iva Klemenčič, Ana Pepelnik, Andrej Pleterski in Lucija Stupica.
V četrtkovem Literarnem večeru na Prvem programu bomo predstavili ustvarjanje letošnje vileniške nagrajenke, slovaške pesnice Mile Haugove. Pesnica in esejistka Mila Haugová (roj. 1942), sodi med vodilne slovaške literarne glasove. Poezijo je začela revijalno objavljati v sredini sedemdesetih let, umetniški preboj pa ji je uspel leta 1990 s četrto knjigo poezije, naslovljeno Čisti dnevi. V štirih desetletjih aktivnega pesnikovanja je izdala 23 zbirk, zadnja je izšla pred štirimi leti. Mila Haugová s svojim pesniškim glasom, ki prehaja med intimno liriko in filozofsko poezijo, naslavlja teme narave, spomina, ljubezni, erotike in izgube, odnosov med moškim in žensko. Z novim tisočletjem je novo sidrišče njene poezije postal vrt kot prispodoba bivanja, govorice in sveta. Kot je med drugim zapisal avtor Literarnega večera Andrej Pleterski, ki je tudi poslovenil izbrane pesmi, poetiko Mile Haugove »zaznamujeta […] hkratna formalna krhkost in izpovedna silovitost. Številne njene pesmi so povezane s konkretno življenjsko izkušnjo, ki se dviga na občečloveško raven, dostopno ne toliko le intelektualnemu kot predvsem intuitivnemu bralcu.«
Med drugimi literarnimi oddajami tedna pa tokrat namenjamo pozornost le trem.
V nedeljski oddaji Spomini, pisma in potopisi bomo objavili odlomek iz Transverzale, novega potopisnega romana Jakoba J. Kenda. Gre za mozaik različnih vidikov Slovenije, kot se kaže iz perspektive naslovne poti. Ta je bila predlagana že leta 1951, in sicer kot krožna pot, ki bi zaobjela ves slovenski planinski svet. A žal jim je uspelo uresničiti samo polovico te zamisli. Tako je Kenda ob nekaj popravkih stare polovice določil tudi potek manjkajoče in leta 2019 prehodil celoten krog. Pri tem sta ga tudi na najbolj divjem delu trase, od Snežnika do Kočevskega roga, spremljala otroka zgodnjih najstniških let. Odlomek, ki govori o njihovih skupnih pripravah na pot, bo interpretiral Matej Puc.
V sredini Literarni matineji bo v pogovoru Tine Kozin s prevajalko Veroniko Rot tekla beseda med drugim tudi o tem, zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature. Veronika Rot bo predstavila življenje in delo te velike argentinske pisateljice in spregovorila tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.
Izbrana proza pa bo namenjena pisanju nizozemske prozaistke Marente de Moor (1972), ki je kljub razmeroma kratki pisateljski karieri že pustila pomemben pečat v sodobni nizozemski književnosti. V avtoričinih delih se zrcali vpliv študija slavistike in njenega večletnega življenja v Rusiji. Po več knjižnih zbirkah kratke proze je leta 2007 debitirala z romanom Prestopnik, leta 2010 pa je izšel drugi roman z naslovom Nizozemska devica. V romanu mlada sabljačica Janna pripotuje v Aachen k očetovemu mladostnemu prijatelju, izvrstnemu učitelju sabljanja. Znajde se v nenavadnem dvorcu z iznakaženim gospodarjem, v katerega se strastno zaljubi. Toda roman je veliko več kot le zgodba o prvi ljubezni, Jannine čustvene pretrese namreč spremljata negotovost in napetost, kakršni sta v Nemčiji vladali pred drugo svetovno vojno, in to zlovešče blizu meje dekletove domovine. Iniciacija mlade junakinje v svet odraslih tako sovpada s ključnimi premiki v tedanji družbi, ki bodo pod vprašaj postavili nekdanja načela visoke družbe, kot so čast, dostojanstvo in plemenitost, ter usodno zaznamovali zgodovino celotne Evrope. Roman bo izšel jeseni, prevaja ga Mateja Seliškar Kenda.
Literarne oddaje med 6. in 12. septembrom 2020
6. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Odlikovanje
18.05 Spomini, pisma in potopisi - Jakob J. Kenda: Transverzala
22.05 Literarni portret - Ivan Aralica
23.50 Literarni nokturno - John Donne: Pesmi7. september
23.50 Literarni nokturno - Franz Werfel: Med nebom in peklom8. september
21.00 Literarni večer - Vilenica 2020: Sodobna islandska literatura: Glasovi v zraku
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Vinko Möderndorfer: Čuvaj sna9. september
11.05 Literarna matineja - Silvina Ocampo, pisateljica v senci (Pogovor z Veroniko Rot)
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Thomas Antonic: Združene države Absurdije10. september
21.05 Literarni večer - Vilenica 2020: Nagrajenka Mila Haugová
23.50 Literarni nokturno - Gostja Vilenice 2020: Aušra Kaziliunaite: Luna je tableta11. september
23.50 Literarni nokturno - Gostja Vilenice 2020: Sibila Petlevski: Umazani od prsti, pijani od zraka12. september
18.00 Izbrana proza - Marente de Moor: Nizozemska devica
23.50 Literarni nokturno - Gost Vilenice 2020: Miroslav Lajuk: Pozabil sem
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
V ponedeljek je Slovenska filharmonija predstavila svojo prihajajočo koncertno sezono. Nocoj ob 19.30 pa bo v Cankarjevem domu to naznanila še s predabonmajskim večerom – Koncertom ob odprtju sezone, ki bo v vélikem slogu. Nastopila bosta Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, vodil pa ju bo gostujoči dirigent Philipp von Steinaecker.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.
Glede na to, da je pred nami epidemiološko nepredvidljivo obdobje, ima Slovenska filharmonija za koncertne priredive pripravljene alternativne rešitve? Odgovarja Matej Šarc.
In še nekaj opogumljajočih in spodbudnih besed direktorja Mateja Šarca glasbenim ljubiteljem.
V teh dneh, ko se je 78. mednarodna razstava kinematografske umetnosti prevesila v drugo polovico, mediji že izpostavljamo favorite in pričakujemo sobotno odločitev glavne festivalske žirije Za glavno festivalsko nagrado Mostre je v igri film Spencer čilskega režiserja Pabla Larraína. Biografski film z igralko Kristen Stewart v vlogi princese Diane se osredotoča na božični konec tedna, ki ga je ''najbolj slavna ženska na svetu'' preživela z britansko kraljevo družino in ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom. Pablo Larraín: ''Vsi poznamo in pripovedujemo pravljice našim otrokom; zgodbe da jih uspavamo in jim omogočimo boljše razumevanje življenja in optimističen pogled nanje. Toda potem odrastemo in spoznamo, da so pravljice resnično zahtevne. V našem primeru imamo princeso, ki noče več biti kraljica, ker hoče biti to, kar je. In to njeno pravo identiteto je lepo videti v skrčenem časovnem obsegu. To nam je omogočilo tudi, da smo uporabili samo en prostor: palačo, grad, oziroma hišo (v Angliji jih imenujejo hiše), kot metaforo vélike strukture, kajti palača je resnično prava organizacija. Tako smo ustvarili lik princese, ujete v kolesju tradicije in zgodovine.'' Tematska poudarka sta dva. Kot je že pred začetkom festivala poudaril umetniški direktor Alberto Barbera, so letos v ospredju zgodbe o ženskah in o materinstvu, predvsem o takšnem, ki odstopa od uveljavljenih pričakovanj družbe, ki so na plečih žensk in posegajo v njihovo svobodo in potrebo po samouresničitvi zunaj družinskega kroga. Drugi poudarek glavnega tekmovalnega programa ima časovno komponento: zgodbe se končajo z vrnitvijo junaka ali junakinje v neko preteklo stanje oziroma z njegovo ali njeno vnovično vzpostavitvijo boljšega, pravičnejšega ali znosnejšega stanja, ki je že obstajalo. Skratka: z vrnitvijo v normalnost, z restavracijo preteklega stanja, ki pa ni nostalgično ali regresivno, temveč nujno za nadaljevanje njihovih življenj. To pripovedno linijo je mogoče opaziti v filmih Škatla, beneškega zmagovalca izpred šestih let, Lorenza Vigasa, v filmu Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja, v filmu Dogodek francoske režiserke libanonskega rodu Audrey Diwan, prav tako v celovečernem prvencu Izgubljena hči Maggie Gyllenhaal, v filmu Paula Schaderja The Card Counter, kar je v prevodu oseba, ki si v igralnici skuša zapomniti karte, pa tudi v drami Odsev ukrajinskega režiserja Valentyna Vasyanovycha in še bi lahko naštevali. Ali je to odgovor filmske umetnosti na latentno potrebo družb, ki so po vsem svetu ujete v primež pandemije in v želje po vrnitvi v običajno življenje, bo pokazal čas; prihodnji dnevi in meseci pa bodo pokazali, ali bo letošnja Mostra znanilec dolgoročnejših trendov in okusa najprestižnejšega dela filmske industrije, ki bo marca prihodnje leto podeljeval nagrade Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti. Glavna žirija 78. Mostre (predseduje ji južnokorejski oskarjevec Bong Joon Ho, ki je za svojega Parazita februarja lani – tik pred razcvetom prvega vala epidemije – prejel štiri oskarje) bo svojo odločitev sporočila v soboto.
Danes točno ob devetih zjutraj se je na spletnih straneh SiGledal, portala slovenskih gledališča, odprlo novo poglavje: zaživel je portal Kritika. Pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta to postaja nov medij za strokovno in tehtno umetnostno kritiko s področja scenskih umetnosti. Kot pisci in piske bodo sodelovali kritiki vseh generacij, od najbolj uveljavljenih na svojem področju, kritičarke in kritiki srednje in mlajše generacije, do študentov, katerim bo namenjena tudi Mala šola kritike.
Slovensko konservatorsko društvo je v ponedeljek v prostorih Narodne galerije v glavnem mestu podelilo Steletova priznanja in nagrado za dosežke pri ohranjanju in popularizaciji kulturne dediščine. Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.
Osrednja tema bo letos Strah in pogum, osrednja osebnost pa nagrajenec, avstrijski pisatelj Josef Winkler. Festival bo potekal v obliki, kot jo dopuščajo epidemiološke razmere – delno v živo in delno prek svetovnega spleta. Dogajanje na Vilenici bomo ta teden intenzivno spremljali tudi v literarnih oddajah Radia Slovenija: pripravili smo literarna večera o nagrajencu Vilenice Josefu Winklerju in o sodobni portugalski poeziji, literarni portret slovenskega avtorja v središču Milana Dekleve, v Literarnih nokturnih boste slišali poezijo oziroma prozo nekaterih udeležencev, poleg tega pa seveda tudi pogovora z osrednjima gostoma.
Katere glasbene dogodke bo Slovenska filharmonija poleg abonmajske sezone ponudila občinstvu? Odgovarja Matej Šarc.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov