Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto
Umetnostna galerija Maribor je od srede v nekdanji tovarni MTT v Melju v Mariboru z različnimi dogodki in vsebinami napovedovala ponovni zagon Mednarodnega trienala umetnost in okolje EKO8 maja prihodnje leto. Dogodek so napovedali z Dnevi zaganjanja in to ne samo pred spomladanskim začetkom trienala, temveč tudi po njegovi ponovni oživitvi po petnajstletnem premoru. Po pogovorih, vodenjih, predavanjih, okroglih konferenci in okrogli mizi do 26. septembra v meljskem MTT-ju, zgradbi nekdanje Mariborske tovarne tekstila, ostajajo na ogled izbrana dela petih avtorjev oziroma ustvarjalnih skupin. Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 je bil ustanovljen leta 1980, petnajstletnem premoru se prebuja v svet, ki še bolj upravičeno zahteva konkreten razmislek o družbeno-ekonomskih izzivih, okoljevarstvenih politikah in postkolonialno globalizacijo. Dogodek briše meje med nasprotji kot so globalno in lokalno, narava in kultura, individualno in skupno, nacionalno in mednarodno. Umetniški vodja EKO8 je Alessandro Vincetelli iz Velike Britanije, je letošnji trienale naslovil Pismo za prihodnost in tematsko izhaja iz spominske plošče, s katero so Islandci zaznamovali trenutek ob izgubi svojega prvega ledenika Okjokull. Za kustosa je pomembno, da umetniki in drugi ustvarjalni posamezniki oblikujejo nove ideje, postavljajo vprašanja in izzive ter širijo znanje, povezane z okoljem in našo prihodnostjo.
Dnevi zaganjanja EKO8 se dogajajo na enem degradiranih območij, prve industirjske cone v Mariboru, ki naj bi jo nekoč v prihodnosti intenzivneje vključili v mesto in prav na mesto in mestno skupnost se osredotoča letošnji trienale. Na konferenci Mesto in umetnost so na primer različni arhitekti predstavljali svoje izbrane projekte in na izpostavljenih primerih smo slišali, da je kot pri obnovi ljubljanske Cukrarne, v kateri bo galerija sodobne umetnosti, mogoče ohraniti arhitekturno dediščino, pa četudi obdržimo samo ogrodje stavbe, in vdihniti zgradbi in okolici novo življenje. Na primeru dunajskega projekta Garage Grande v 16. okrožju Ottakring smo izvedeli, da je ob primernem pristopu prebivalce mogoče pritegniti k sooblikovanju skupnega prostora, četudi ob zavedanju, da ga čez dve leti ne bo več in bo tam stal stanovanjski blok, vse več pa je tudi umestitev spomenikov v prostor.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto
Umetnostna galerija Maribor je od srede v nekdanji tovarni MTT v Melju v Mariboru z različnimi dogodki in vsebinami napovedovala ponovni zagon Mednarodnega trienala umetnost in okolje EKO8 maja prihodnje leto. Dogodek so napovedali z Dnevi zaganjanja in to ne samo pred spomladanskim začetkom trienala, temveč tudi po njegovi ponovni oživitvi po petnajstletnem premoru. Po pogovorih, vodenjih, predavanjih, okroglih konferenci in okrogli mizi do 26. septembra v meljskem MTT-ju, zgradbi nekdanje Mariborske tovarne tekstila, ostajajo na ogled izbrana dela petih avtorjev oziroma ustvarjalnih skupin. Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 je bil ustanovljen leta 1980, petnajstletnem premoru se prebuja v svet, ki še bolj upravičeno zahteva konkreten razmislek o družbeno-ekonomskih izzivih, okoljevarstvenih politikah in postkolonialno globalizacijo. Dogodek briše meje med nasprotji kot so globalno in lokalno, narava in kultura, individualno in skupno, nacionalno in mednarodno. Umetniški vodja EKO8 je Alessandro Vincetelli iz Velike Britanije, je letošnji trienale naslovil Pismo za prihodnost in tematsko izhaja iz spominske plošče, s katero so Islandci zaznamovali trenutek ob izgubi svojega prvega ledenika Okjokull. Za kustosa je pomembno, da umetniki in drugi ustvarjalni posamezniki oblikujejo nove ideje, postavljajo vprašanja in izzive ter širijo znanje, povezane z okoljem in našo prihodnostjo.
Dnevi zaganjanja EKO8 se dogajajo na enem degradiranih območij, prve industirjske cone v Mariboru, ki naj bi jo nekoč v prihodnosti intenzivneje vključili v mesto in prav na mesto in mestno skupnost se osredotoča letošnji trienale. Na konferenci Mesto in umetnost so na primer različni arhitekti predstavljali svoje izbrane projekte in na izpostavljenih primerih smo slišali, da je kot pri obnovi ljubljanske Cukrarne, v kateri bo galerija sodobne umetnosti, mogoče ohraniti arhitekturno dediščino, pa četudi obdržimo samo ogrodje stavbe, in vdihniti zgradbi in okolici novo življenje. Na primeru dunajskega projekta Garage Grande v 16. okrožju Ottakring smo izvedeli, da je ob primernem pristopu prebivalce mogoče pritegniti k sooblikovanju skupnega prostora, četudi ob zavedanju, da ga čez dve leti ne bo več in bo tam stal stanovanjski blok, vse več pa je tudi umestitev spomenikov v prostor.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov