Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tradicionalno 52. mednarodno srečanje pisateljev organizira Slovenski center PEN, sestal se bo tudi Mednarodni odbor pisateljev za mir.
Blejsko je prvo mednarodno srečanje PEN-a od razmaha epidemije, čeprav bi ga bilo lažje odpovedati, poudarja predsednica slovenskega centra Ifigenija Simonovič:
… ampak naša srčnost se ne da. Mi hočemo ohraniti tradicijo blejskega srečanja, saj gre vendar že za 52. srečanje, in če bomo izpustili ta datum, ga bo zelo težko obuditi. Veliko PEN-ov je spečih PEN-ov prav zato, ker kakšno leto ne zmorejo organizirati srečanja.
Do sobote PEN-ovci napovedujejo literarna večera, razprave o nasilju v literaturi, literaturi v izgnanstvu ter o ustvarjanju v času virusa. Sestal se bo tudi Mednarodni mirovni odbor. Njegov stalni sekretar Edvard Kovač:
Ne smemo pozabiti, da je bivši predsednik svetovnega PEN-a John Ralston Saul povedal, da smo »laboratorij idej« za ves svetovni PEN in to gre po celem svetu.
Beseda bo tekla o tehnologiji in družbenem nadzoru:
Kakšne nevarnosti prinaša krizna situacija epidemije in povzdigovanje tehnike? Ali prihajamo z novo krizo tudi v moralno krizo in kakšno presojo naj dajo pisatelji? Posebna tema pa bo vprašanje svobode izražanja in sovražnega govora.
Na Bledu se bo sestal tudi Ženski odbor mednarodnega PEN-a; izšlo bo še šest novih knjig.
Tradicionalno 52. mednarodno srečanje pisateljev organizira Slovenski center PEN, sestal se bo tudi Mednarodni odbor pisateljev za mir.
Blejsko je prvo mednarodno srečanje PEN-a od razmaha epidemije, čeprav bi ga bilo lažje odpovedati, poudarja predsednica slovenskega centra Ifigenija Simonovič:
… ampak naša srčnost se ne da. Mi hočemo ohraniti tradicijo blejskega srečanja, saj gre vendar že za 52. srečanje, in če bomo izpustili ta datum, ga bo zelo težko obuditi. Veliko PEN-ov je spečih PEN-ov prav zato, ker kakšno leto ne zmorejo organizirati srečanja.
Do sobote PEN-ovci napovedujejo literarna večera, razprave o nasilju v literaturi, literaturi v izgnanstvu ter o ustvarjanju v času virusa. Sestal se bo tudi Mednarodni mirovni odbor. Njegov stalni sekretar Edvard Kovač:
Ne smemo pozabiti, da je bivši predsednik svetovnega PEN-a John Ralston Saul povedal, da smo »laboratorij idej« za ves svetovni PEN in to gre po celem svetu.
Beseda bo tekla o tehnologiji in družbenem nadzoru:
Kakšne nevarnosti prinaša krizna situacija epidemije in povzdigovanje tehnike? Ali prihajamo z novo krizo tudi v moralno krizo in kakšno presojo naj dajo pisatelji? Posebna tema pa bo vprašanje svobode izražanja in sovražnega govora.
Na Bledu se bo sestal tudi Ženski odbor mednarodnega PEN-a; izšlo bo še šest novih knjig.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov