Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tradicionalno 52. mednarodno srečanje pisateljev organizira Slovenski center PEN, sestal se bo tudi Mednarodni odbor pisateljev za mir.
Blejsko je prvo mednarodno srečanje PEN-a od razmaha epidemije, čeprav bi ga bilo lažje odpovedati, poudarja predsednica slovenskega centra Ifigenija Simonovič:
… ampak naša srčnost se ne da. Mi hočemo ohraniti tradicijo blejskega srečanja, saj gre vendar že za 52. srečanje, in če bomo izpustili ta datum, ga bo zelo težko obuditi. Veliko PEN-ov je spečih PEN-ov prav zato, ker kakšno leto ne zmorejo organizirati srečanja.
Do sobote PEN-ovci napovedujejo literarna večera, razprave o nasilju v literaturi, literaturi v izgnanstvu ter o ustvarjanju v času virusa. Sestal se bo tudi Mednarodni mirovni odbor. Njegov stalni sekretar Edvard Kovač:
Ne smemo pozabiti, da je bivši predsednik svetovnega PEN-a John Ralston Saul povedal, da smo »laboratorij idej« za ves svetovni PEN in to gre po celem svetu.
Beseda bo tekla o tehnologiji in družbenem nadzoru:
Kakšne nevarnosti prinaša krizna situacija epidemije in povzdigovanje tehnike? Ali prihajamo z novo krizo tudi v moralno krizo in kakšno presojo naj dajo pisatelji? Posebna tema pa bo vprašanje svobode izražanja in sovražnega govora.
Na Bledu se bo sestal tudi Ženski odbor mednarodnega PEN-a; izšlo bo še šest novih knjig.
Tradicionalno 52. mednarodno srečanje pisateljev organizira Slovenski center PEN, sestal se bo tudi Mednarodni odbor pisateljev za mir.
Blejsko je prvo mednarodno srečanje PEN-a od razmaha epidemije, čeprav bi ga bilo lažje odpovedati, poudarja predsednica slovenskega centra Ifigenija Simonovič:
… ampak naša srčnost se ne da. Mi hočemo ohraniti tradicijo blejskega srečanja, saj gre vendar že za 52. srečanje, in če bomo izpustili ta datum, ga bo zelo težko obuditi. Veliko PEN-ov je spečih PEN-ov prav zato, ker kakšno leto ne zmorejo organizirati srečanja.
Do sobote PEN-ovci napovedujejo literarna večera, razprave o nasilju v literaturi, literaturi v izgnanstvu ter o ustvarjanju v času virusa. Sestal se bo tudi Mednarodni mirovni odbor. Njegov stalni sekretar Edvard Kovač:
Ne smemo pozabiti, da je bivši predsednik svetovnega PEN-a John Ralston Saul povedal, da smo »laboratorij idej« za ves svetovni PEN in to gre po celem svetu.
Beseda bo tekla o tehnologiji in družbenem nadzoru:
Kakšne nevarnosti prinaša krizna situacija epidemije in povzdigovanje tehnike? Ali prihajamo z novo krizo tudi v moralno krizo in kakšno presojo naj dajo pisatelji? Posebna tema pa bo vprašanje svobode izražanja in sovražnega govora.
Na Bledu se bo sestal tudi Ženski odbor mednarodnega PEN-a; izšlo bo še šest novih knjig.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov