Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velja za eno najglasnejših bork za pravice žensk, tudi v smislu nasprotovanja objektivaciji ženskih teles in podrejenega položaja igralk.
V fokusu letošnjega festivala Mesto žensk je filmska ikona Delphine Seyrig. Gledališka, televizijska in filmska igralka je odrasla med Libanonom, Grčijo, Francijo in Združenimi državami Amerike, ustvarjala pa je predvsem v Franciji, med drugim z Alainom Resnaisom, Francoisom Truffautom, Luisom Bunuelom, ki so jo imeli za svojo muzo. Delphine Seyrig pa se je vloge »tihe, eterične in sublimno lepe muze avtorskega filma«, kot so zapisali v Kinoteki, kmalu naveličala. Vključila se je v feministično gibanje in postala ena najglasnejših bork za pravice žensk, tudi v smislu nasprotovanja objektivaciji ženskih teles in podrejenega položaja igralk. V nadaljevanju je večinoma nastopala v filmih, ki so jih snemale ženske, kamero pa je v roke vzela tudi sama in z njo začela snemati radikalne, aktivistične filme. Med njimi je Bodi lepa in utihni!, ki je s poglabljanjem v izkušnje žensk v filmski industriji predhodnik današnjega gibanja #JazTudi.
Velja za eno najglasnejših bork za pravice žensk, tudi v smislu nasprotovanja objektivaciji ženskih teles in podrejenega položaja igralk.
V fokusu letošnjega festivala Mesto žensk je filmska ikona Delphine Seyrig. Gledališka, televizijska in filmska igralka je odrasla med Libanonom, Grčijo, Francijo in Združenimi državami Amerike, ustvarjala pa je predvsem v Franciji, med drugim z Alainom Resnaisom, Francoisom Truffautom, Luisom Bunuelom, ki so jo imeli za svojo muzo. Delphine Seyrig pa se je vloge »tihe, eterične in sublimno lepe muze avtorskega filma«, kot so zapisali v Kinoteki, kmalu naveličala. Vključila se je v feministično gibanje in postala ena najglasnejših bork za pravice žensk, tudi v smislu nasprotovanja objektivaciji ženskih teles in podrejenega položaja igralk. V nadaljevanju je večinoma nastopala v filmih, ki so jih snemale ženske, kamero pa je v roke vzela tudi sama in z njo začela snemati radikalne, aktivistične filme. Med njimi je Bodi lepa in utihni!, ki je s poglabljanjem v izkušnje žensk v filmski industriji predhodnik današnjega gibanja #JazTudi.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov