Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velja za eno najglasnejših bork za pravice žensk, tudi v smislu nasprotovanja objektivaciji ženskih teles in podrejenega položaja igralk.
V fokusu letošnjega festivala Mesto žensk je filmska ikona Delphine Seyrig. Gledališka, televizijska in filmska igralka je odrasla med Libanonom, Grčijo, Francijo in Združenimi državami Amerike, ustvarjala pa je predvsem v Franciji, med drugim z Alainom Resnaisom, Francoisom Truffautom, Luisom Bunuelom, ki so jo imeli za svojo muzo. Delphine Seyrig pa se je vloge »tihe, eterične in sublimno lepe muze avtorskega filma«, kot so zapisali v Kinoteki, kmalu naveličala. Vključila se je v feministično gibanje in postala ena najglasnejših bork za pravice žensk, tudi v smislu nasprotovanja objektivaciji ženskih teles in podrejenega položaja igralk. V nadaljevanju je večinoma nastopala v filmih, ki so jih snemale ženske, kamero pa je v roke vzela tudi sama in z njo začela snemati radikalne, aktivistične filme. Med njimi je Bodi lepa in utihni!, ki je s poglabljanjem v izkušnje žensk v filmski industriji predhodnik današnjega gibanja #JazTudi.
Velja za eno najglasnejših bork za pravice žensk, tudi v smislu nasprotovanja objektivaciji ženskih teles in podrejenega položaja igralk.
V fokusu letošnjega festivala Mesto žensk je filmska ikona Delphine Seyrig. Gledališka, televizijska in filmska igralka je odrasla med Libanonom, Grčijo, Francijo in Združenimi državami Amerike, ustvarjala pa je predvsem v Franciji, med drugim z Alainom Resnaisom, Francoisom Truffautom, Luisom Bunuelom, ki so jo imeli za svojo muzo. Delphine Seyrig pa se je vloge »tihe, eterične in sublimno lepe muze avtorskega filma«, kot so zapisali v Kinoteki, kmalu naveličala. Vključila se je v feministično gibanje in postala ena najglasnejših bork za pravice žensk, tudi v smislu nasprotovanja objektivaciji ženskih teles in podrejenega položaja igralk. V nadaljevanju je večinoma nastopala v filmih, ki so jih snemale ženske, kamero pa je v roke vzela tudi sama in z njo začela snemati radikalne, aktivistične filme. Med njimi je Bodi lepa in utihni!, ki je s poglabljanjem v izkušnje žensk v filmski industriji predhodnik današnjega gibanja #JazTudi.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov