Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Same mogočne skladbe, prvi koncert

02.10.2020

Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja. Prispevek Marka Šetinca.

Na sporedu koncerta simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja

Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja.

Pričetek koncertnih ciklov Slovenske filharmonije bo v letu 2020 nekaj povsem novega. Skoraj povsem praznih koncertnih dvoran ni potrebno posebej omenjati, čeprav gre za pomemben del doživljanja koncertnega dogodka, skupinskega udeleževanja doživetja estetske kontemplacije in estetskega užitka. Nova so tudi poimenovanja ciklov, in tako ime cikla Same mogočne skladbe bolj jasno diktira program, ki nas čaka.

Mogočnost pa ni nujno povezana z dolžino glasbenega dela. Čeprav po dolžini najkrajši, je največji glasbeni naboj koncertnega večer prinašal Wagnerjev motivično mojstrsko prepleteni uvod v njegovo zadnje operno delo Parsifal. Koncizna raba glasbenega materiala in močan emotivni naboj sta nekoliko zasenčila orkestrsko mnogo bolj razbohoteni Straussovo uglasbitev filozofskih idej in Debussyjevo zvočno impresijo lepot morja. Izkaže se namreč, da nudi glasba najmočnejšo estetsko izkušnjo v glasbenih delih, ki človeka nagovarjajo najbolj neposredno, torej z motrenjem gole glasbene tvarine, in s potapljanjem v čustveni svet, ki ga vzbuja harmonsko-melodični glasbeni preplet. Odrešitven prizvok Parsifala je resoniral s trpečim duhom časa, gostujoči dirigent Daniel Harding pa je v orkestru prebudil željo in zmožnost doseči čisto glasbeno muzikalnost.

Petek, 2. 10. ob 19.30
Neposredni prenos: 1. koncert iz cikla SMS Slovenske filharmonije


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Same mogočne skladbe, prvi koncert

02.10.2020

Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja. Prispevek Marka Šetinca.

Na sporedu koncerta simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja

Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja.

Pričetek koncertnih ciklov Slovenske filharmonije bo v letu 2020 nekaj povsem novega. Skoraj povsem praznih koncertnih dvoran ni potrebno posebej omenjati, čeprav gre za pomemben del doživljanja koncertnega dogodka, skupinskega udeleževanja doživetja estetske kontemplacije in estetskega užitka. Nova so tudi poimenovanja ciklov, in tako ime cikla Same mogočne skladbe bolj jasno diktira program, ki nas čaka.

Mogočnost pa ni nujno povezana z dolžino glasbenega dela. Čeprav po dolžini najkrajši, je največji glasbeni naboj koncertnega večer prinašal Wagnerjev motivično mojstrsko prepleteni uvod v njegovo zadnje operno delo Parsifal. Koncizna raba glasbenega materiala in močan emotivni naboj sta nekoliko zasenčila orkestrsko mnogo bolj razbohoteni Straussovo uglasbitev filozofskih idej in Debussyjevo zvočno impresijo lepot morja. Izkaže se namreč, da nudi glasba najmočnejšo estetsko izkušnjo v glasbenih delih, ki človeka nagovarjajo najbolj neposredno, torej z motrenjem gole glasbene tvarine, in s potapljanjem v čustveni svet, ki ga vzbuja harmonsko-melodični glasbeni preplet. Odrešitven prizvok Parsifala je resoniral s trpečim duhom časa, gostujoči dirigent Daniel Harding pa je v orkestru prebudil željo in zmožnost doseči čisto glasbeno muzikalnost.

Petek, 2. 10. ob 19.30
Neposredni prenos: 1. koncert iz cikla SMS Slovenske filharmonije


30.04.2021

Umetnost in delo

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Hans Werner Henze in Luciano Berio

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.


29.04.2021

Mednarodni dan plesa

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

PIr kvadrat

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

Marko Jakše: Druga runda

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Đorđić se vrača

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Pred vrati so oskarji

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

30. natečaj za najboljšo kratko zgodbo

Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021


22.04.2021

Glasba 20. stoletja: Kagel, Boulez, Ligeti

V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.


21.04.2021

Zaključek slovenskih glasbenih dnevov

Vsebine Programa Ars


20.04.2021

Joni Zakonjšek: Vsepovsod drevesa

Vsebine Programa Ars


17.04.2021

Jakopičeva nagrada

Vsebine Programa Ars


Stran 53 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov