Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja. Prispevek Marka Šetinca.
Na sporedu koncerta simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja.
Pričetek koncertnih ciklov Slovenske filharmonije bo v letu 2020 nekaj povsem novega. Skoraj povsem praznih koncertnih dvoran ni potrebno posebej omenjati, čeprav gre za pomemben del doživljanja koncertnega dogodka, skupinskega udeleževanja doživetja estetske kontemplacije in estetskega užitka. Nova so tudi poimenovanja ciklov, in tako ime cikla Same mogočne skladbe bolj jasno diktira program, ki nas čaka.
Mogočnost pa ni nujno povezana z dolžino glasbenega dela. Čeprav po dolžini najkrajši, je največji glasbeni naboj koncertnega večer prinašal Wagnerjev motivično mojstrsko prepleteni uvod v njegovo zadnje operno delo Parsifal. Koncizna raba glasbenega materiala in močan emotivni naboj sta nekoliko zasenčila orkestrsko mnogo bolj razbohoteni Straussovo uglasbitev filozofskih idej in Debussyjevo zvočno impresijo lepot morja. Izkaže se namreč, da nudi glasba najmočnejšo estetsko izkušnjo v glasbenih delih, ki človeka nagovarjajo najbolj neposredno, torej z motrenjem gole glasbene tvarine, in s potapljanjem v čustveni svet, ki ga vzbuja harmonsko-melodični glasbeni preplet. Odrešitven prizvok Parsifala je resoniral s trpečim duhom časa, gostujoči dirigent Daniel Harding pa je v orkestru prebudil željo in zmožnost doseči čisto glasbeno muzikalnost.
Petek, 2. 10. ob 19.30
Neposredni prenos: 1. koncert iz cikla SMS Slovenske filharmonije
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja. Prispevek Marka Šetinca.
Na sporedu koncerta simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja.
Pričetek koncertnih ciklov Slovenske filharmonije bo v letu 2020 nekaj povsem novega. Skoraj povsem praznih koncertnih dvoran ni potrebno posebej omenjati, čeprav gre za pomemben del doživljanja koncertnega dogodka, skupinskega udeleževanja doživetja estetske kontemplacije in estetskega užitka. Nova so tudi poimenovanja ciklov, in tako ime cikla Same mogočne skladbe bolj jasno diktira program, ki nas čaka.
Mogočnost pa ni nujno povezana z dolžino glasbenega dela. Čeprav po dolžini najkrajši, je največji glasbeni naboj koncertnega večer prinašal Wagnerjev motivično mojstrsko prepleteni uvod v njegovo zadnje operno delo Parsifal. Koncizna raba glasbenega materiala in močan emotivni naboj sta nekoliko zasenčila orkestrsko mnogo bolj razbohoteni Straussovo uglasbitev filozofskih idej in Debussyjevo zvočno impresijo lepot morja. Izkaže se namreč, da nudi glasba najmočnejšo estetsko izkušnjo v glasbenih delih, ki človeka nagovarjajo najbolj neposredno, torej z motrenjem gole glasbene tvarine, in s potapljanjem v čustveni svet, ki ga vzbuja harmonsko-melodični glasbeni preplet. Odrešitven prizvok Parsifala je resoniral s trpečim duhom časa, gostujoči dirigent Daniel Harding pa je v orkestru prebudil željo in zmožnost doseči čisto glasbeno muzikalnost.
Petek, 2. 10. ob 19.30
Neposredni prenos: 1. koncert iz cikla SMS Slovenske filharmonije
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov