Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja. Prispevek Marka Šetinca.
Na sporedu koncerta simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja.
Pričetek koncertnih ciklov Slovenske filharmonije bo v letu 2020 nekaj povsem novega. Skoraj povsem praznih koncertnih dvoran ni potrebno posebej omenjati, čeprav gre za pomemben del doživljanja koncertnega dogodka, skupinskega udeleževanja doživetja estetske kontemplacije in estetskega užitka. Nova so tudi poimenovanja ciklov, in tako ime cikla Same mogočne skladbe bolj jasno diktira program, ki nas čaka.
Mogočnost pa ni nujno povezana z dolžino glasbenega dela. Čeprav po dolžini najkrajši, je največji glasbeni naboj koncertnega večer prinašal Wagnerjev motivično mojstrsko prepleteni uvod v njegovo zadnje operno delo Parsifal. Koncizna raba glasbenega materiala in močan emotivni naboj sta nekoliko zasenčila orkestrsko mnogo bolj razbohoteni Straussovo uglasbitev filozofskih idej in Debussyjevo zvočno impresijo lepot morja. Izkaže se namreč, da nudi glasba najmočnejšo estetsko izkušnjo v glasbenih delih, ki človeka nagovarjajo najbolj neposredno, torej z motrenjem gole glasbene tvarine, in s potapljanjem v čustveni svet, ki ga vzbuja harmonsko-melodični glasbeni preplet. Odrešitven prizvok Parsifala je resoniral s trpečim duhom časa, gostujoči dirigent Daniel Harding pa je v orkestru prebudil željo in zmožnost doseči čisto glasbeno muzikalnost.
Petek, 2. 10. ob 19.30
Neposredni prenos: 1. koncert iz cikla SMS Slovenske filharmonije
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja. Prispevek Marka Šetinca.
Na sporedu koncerta simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja.
Pričetek koncertnih ciklov Slovenske filharmonije bo v letu 2020 nekaj povsem novega. Skoraj povsem praznih koncertnih dvoran ni potrebno posebej omenjati, čeprav gre za pomemben del doživljanja koncertnega dogodka, skupinskega udeleževanja doživetja estetske kontemplacije in estetskega užitka. Nova so tudi poimenovanja ciklov, in tako ime cikla Same mogočne skladbe bolj jasno diktira program, ki nas čaka.
Mogočnost pa ni nujno povezana z dolžino glasbenega dela. Čeprav po dolžini najkrajši, je največji glasbeni naboj koncertnega večer prinašal Wagnerjev motivično mojstrsko prepleteni uvod v njegovo zadnje operno delo Parsifal. Koncizna raba glasbenega materiala in močan emotivni naboj sta nekoliko zasenčila orkestrsko mnogo bolj razbohoteni Straussovo uglasbitev filozofskih idej in Debussyjevo zvočno impresijo lepot morja. Izkaže se namreč, da nudi glasba najmočnejšo estetsko izkušnjo v glasbenih delih, ki človeka nagovarjajo najbolj neposredno, torej z motrenjem gole glasbene tvarine, in s potapljanjem v čustveni svet, ki ga vzbuja harmonsko-melodični glasbeni preplet. Odrešitven prizvok Parsifala je resoniral s trpečim duhom časa, gostujoči dirigent Daniel Harding pa je v orkestru prebudil željo in zmožnost doseči čisto glasbeno muzikalnost.
Petek, 2. 10. ob 19.30
Neposredni prenos: 1. koncert iz cikla SMS Slovenske filharmonije
Vsebine Programa Ars
Beseda leta 2020 ni ljubezen ali upanje, ki sta sicer bili med predlogi za besedo leta, ampak arhaična beseda karantena. Beseda karantena izhaja iz francoske besede za številko 40 quarante. Štirideset dni so namreč morali v preteklosti zadrževati ladje s pomorščaki, za katere so sumili, da utegnejo prinašati nalezljive bolezni. Dr. Katarina Kebar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je povedala zanimiv podatek, da so prvo 40-dnevno karanteno razglasili v Dubrovniku leta 1377. Na drugo mesto se je uvrstila beseda kolesarjenje. Njena posebnost je, da združuje nezdružljivo. Spominja nas, da so preteklo leto potekali petkovi protesti na kolesih in da sta Slovenca Tadej Pogačar in Primož Roglič poskrbela za epski zmagi na dirki po Franciji, zaradi česar bi se ta beseda uvrstila visoko tudi, če ne bi bilo pandemije. Na tretjem mestu je besedna zveza 14 dni, ki od marca lani označuje kritično obdobje ostrejših ukrepov, po katerem bi se epidemja morala izboljšati. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kretnjo leta razglasila koronavirus, ki se navdihuje pri vizualni podobi virusa z bodičasto ovojnico. Beseda leta časopisne hiše Delo je cepivo. Za pesem leta, ki je sestavljena iz enajstih finalistk za besedo leta, pa so izbrali dve pesmi. Pesem anonimnega avtorja z naslovom Naša vojna, pesem Ranke Ivelja pa nosi naslov Leto prekleto. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prvi koncert bo na sporedu že to nedeljo, 10. januarja, ob 11.00. Zaradi epidemioloških razmer se bo orkester predstavil v manjših zasedbah, brez dirigenta, z deli Paula Dukasa, Josefa Suka, Antonina Dvořaka in Johannesa Brahmsa. Spored so glasbeniki premišljeno sooblikovali s svojo umetniško vodjo, ponuja pa muziciranje vsem glasbenim sekcijam. Koncert bodo glasbeniki izvedli v domačem studiu 26, brez občinstva, spremljali pa ga boste lahko v neposrednem prenosu na programu ARS in v spletnem video prenosu. Kljub vsemu pa rdeča nit rdeča nit vsekakor ostajajo kakovostno izvedena glasba, primerna nedeljskemu utripu in času in predstavitev odličnih glasbenikov, ki vneseta pestrost, svežino in novo energijo na vsakem koncertu.
Odlomek za napovedni članek literarnih oddaj na spletni strani www.rtvslo.si.
Trubarjevo priznanje za leto 2020 prejmeta dr. Pavel Zdovc za njegov prispevek k razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju in dr. Michael Biggins za promocijo slovenske pisne kulturne dediščine v mednarodnem prostoru. Priznanje podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Neveljaven email naslov